svoboda združevanja
Sentenca
Svoboda združevanja (42. člen URS) vključuje pravico posameznikov do ustanovitve pravne osebe za kolektivno delovanje na področju skupnih interesov in pravico do pridobitve statusa pravne osebe. Država ni dolžna zagotoviti točno določenih organizacijskih oblik združenj, saj je njihova določitev v prosti presoji zakonodajalca, ki mora upoštevati posebnosti posameznih področij. Zakonska ureditev statusnih oblik, ki jih Ustava ne zahteva, praviloma pomeni način uresničevanja svobode združevanja, medtem ko je pri ustavno zahtevanih oblikah treba presojati, ali ureditev predstavlja način uresničevanja ali poseg v pravico.
Iz posameznih sodb
-
Ustavno sodišče je razveljavilo določbe, ki so zahtevale obvezno zastopanje mladoletnikov v organih društva s strani zakonitih zastopnikov in določale minimalno število ustanoviteljev društva.
-
Sodišče je presodilo, da zahteva po deponiranju sredstev politične stranke pri banki ne krši ustavne svobode združevanja, saj temelji na veljavni zakonodaji.
-
Sodišče je presodilo, da določba zakona o minimalnem številu ustanoviteljev politične stranke ni v nasprotju z ustavno pravico do svobodnega združevanja.
-
Sodišče je presodilo, da omejevanje pravice do zadružne udeležbe pri lastninjenju podjetja glede na to, ali so se primarni upravičenci združili le med seboj ali še s kom drugim, posega v svobodo združevanja.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo zakonsko določbo o obveznem združevanju strokovnih delavcev v socialno zbornico, ker takšen poseg ni bil nujen za doseganje javnega interesa.