teorija adekvatne vzročnosti
Sentenca
Teorija adekvatne vzročnosti je pravni standard za presojo vzročne zveze, po katerem se kot pravno relevanten vzrok za nastanek škode šteje le tisto ravnanje, ki po rednem teku stvari in splošnih življenjskih izkušnjah povprečnega človeka običajno vodi do takšne posledice. Če k nastanku škode prispevajo okoliščine iz sfere oškodovanca in povzročitelja, se vzročna zveza presoja kot deljena, kar vpliva na sorazmerno zmanjšanje odškodninske obveznosti povzročitelja (154., 203. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da lastnik nepremičnine ni odgovoren za škodo, ki jo je povzročil gost z nepravilno uporabo pirotehnike, saj takega ravnanja ni bilo mogoče predvideti.
VSL Sodba I Cp 1457/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da med zatrjevanimi nezakonitimi ravnanji toženca in nastalo škodo ni podana vzročna zveza po teoriji adekvatnosti.
VSL Sodba I Cp 245/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da med ravnanjem tožencev in škodo zaradi odstopa leasingojemalcev od pogodb ni vzročne zveze, saj je tožeča stranka sama opustila uveljavljanje pogodbenih zahtevkov in stroje prevzela z zamudo.
VSK Sodba I Cpg 213/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, ali sta toženi stranki s svojimi ravnanji povzročili škodo po kriterijih adekvatne vzročnosti ali po teoriji varstvenega namena norme.
VSC Sklep Cpg 82/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo, ali je bilo ravnanje obsojenca v prometu primerno za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti.
VSRS Sodba I Ips 33572/2012 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je pravilno uporabilo teorijo adekvatne vzročnosti za zanikanje vzročne zveze v položaju, ko so na nastanek škode vplivali drugi, bolj neposredni dejavniki.
-
Sodišče je zavzelo stališče, da pokojnikova bolezen srca in vinjenost ne predstavljata pravno relevantnega vzroka za delitev odgovornosti, če je škodni dogodek nujen pogoj za nastanek usodne posledice.
Sodba in sklep II Ips 1249/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru uporabilo teorijo adekvatne vzročnosti za porazdelitev odgovornosti med delodajalca (opustitev varstva pri delu) in oškodovanko (predhodno zdravstveno stanje), pri čemer je vsakemu pripisalo 50-odstotni delež prispevka k nastali škodi.
Sodba VIII Ips 91/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ravnanje policistov (zaustavljanje) ni vzrok za smrt motorista, saj je bila neposredna vzročna zveza pretrgana z motoristovim samostojnim in neobičajnim ravnanjem (neupoštevanje navodil).
Sodba in sklep II Ips 456/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je načelo adekvatne vzročnosti uporabilo pri presoji utemeljenosti zahtevka za povrnitev izgubljenega dobička, kjer je nastanek škode potencialno povezan z več različnimi dejavniki.
Sodba II Ips 591/99 — Vrhovno sodišče