teorija jajčne lupine
Sentenca
Teorija jajčne lupine v odškodninskem pravu pomeni, da je povzročitelj škode dolžan oškodovancu povrniti celotno škodo, tudi če je ta večja ali drugačna zaradi oškodovančevih posebnih osebnih lastnosti ali stanj, ki so škodo omogočile. Osebne lastnosti oškodovanca praviloma niso pravno relevanten sovzrok, ki bi razbremenil odgovorno osebo, razen če gre za okoliščine, ki bi same po sebi in neodvisno od škodnega dogodka nujno privedle do enake škodne posledice (164. člen OZ).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
Iz posameznih sodb
-
V tej sodbi je bila teorija uporabljena za primer aktivacije sicer stabilne spondiloze pri tožniku, ki pred škodnim dogodkom ni imel težav s hrbtenico.
VDSS Sodba Pdp 306/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je teorijo uporabilo pri presoji nepremoženjske škode zaradi telesnih poškodb, nastalih pri padcu po stopnicah, kjer so osebne lastnosti oškodovanca vplivale na obseg posledic.
VSM Sodba I Cp 105/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je uporabilo teorijo jajčne lupine pri presoji vpliva nemih degenerativnih sprememb kolenskega sklepa na višino odškodnine za telesne poškodbe v prometni nesreči.
VSC Sodba Cp 128/2024 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen OZ · 182. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 11 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 353. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 5 ZPP · 87. člen ZPP · 87. člen, odstavek 1 -
Sodišče je uporabilo teorijo jajčne lupine v primeru, ko je toženka ugovarjala, da so tožnikove težave posledica predhodnih degenerativnih sprememb hrbtenice.
VSM Sodba I Cp 464/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da predhodne degenerativne spremembe ledvene hrbtenice pri tožniku niso bile zgolj latentne, temveč so predstavljale že obstoječe zdravstvene težave, zaradi česar teorija jajčne lupine ni v celoti izključila upoštevanja deljene vzročnosti.
VDSS Sodba Pdp 218/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je uporabilo teorijo v kontekstu presoje vpliva oškodovančevih predhodnih zdravstvenih in duševnih stanj na višino odškodnine za nepremoženjsko škodo.
VSL Sodba in sklep II Cp 936/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
V tej zadevi uporaba teorije ni bila odločilna, saj je sodišče presojalo obstoj vzročne zveze med prometno nesrečo in srčnim infarktom, ne zgolj vpliva oškodovančevih predispozicij na obseg škode.
VSM Sodba I Cp 685/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je uporabilo teorijo jajčne lupine pri presoji obsega tuje pomoči in nege po prometni nesreči, kjer je oškodovančevo predhodno zdravstveno stanje vplivalo na dolžino in obseg potrebne rehabilitacije.
VSL Sodba II Cp 614/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je teorijo uporabilo v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja hrbtenice po padcu na delovnem mestu, kjer je izvedenski dokaz potrjeval povezavo med poškodbo in škodo.
VDSS Sodba in sklep Pdp 569/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je uporabilo teorijo jajčne lupine v primeru, ko je škodni dogodek sprožil manifestacijo prej nemih degenerativnih sprememb na oškodovančevi rami, zaradi česar je bilo potrebno zdravljenje.
VSL Sodba II Cp 1870/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo načelo v primeru spolne zlorabe otroka, kjer je bila tožnikova večja ranljivost tožencu znana, zato je zavrnilo njegovo zahtevo po zmanjšanju odgovornosti.
VSM Sodba I Cp 822/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je uporabilo teorijo jajčne lupine pri presoji vpliva tožnikovih nemih degenerativnih sprememb na obseg odškodnine za telesne in duševne bolečine po prometni nesreči.
VSL Sodba II Cp 833/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega kazenskega postopka pravilno upoštevalo tožnikovo večjo občutljivost na dogodke.
VSL Sodba II Cp 1190/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da škodni dogodek ni bil sprožilec za manifestacijo tožnikovih degenerativnih sprememb rame, zato je bila uporaba teorije jajčne lupine v konkretnem primeru zmotna.
VSL Sodba II Cp 1172/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka se ni mogla uspešno sklicevati na tožnikove osebnostne značilnosti in predhodne duševne težave, ki so vplivale na njegovo večjo čustveno ranljivost ob protipravnem ravnanju.
VSL Sodba II Cp 850/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da prirojen ožji spinalni kanal in degenerativne spremembe hrbtenice ne izključujejo avtomatično odškodninske odgovornosti delodajalca, če je delovni proces prispeval k nastanku ali poslabšanju zdravstvenih težav.
VDSS Sklep Pdp 636/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da tožnica ni utrpela trajnih posledic poškodbe, saj razlika v zdravstvenem stanju pred in po dogodku ni bila dokazana.
VSL Sodba II Cp 2381/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je teorijo uporabilo v kontekstu odgovornosti delodajalca za nastanek naglušnosti delavca zaradi izpostavljenosti hrupu, tudi če je bil hrup pod mejnimi vrednostmi.
VDSS Sklep Pdp 193/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo razmejitev med osebno predispozicijo oškodovanca in pravno relevantnim sovzrokom pri nastanku škode.
VSRS Sodba in sklep II Ips 133/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da delodajalec ne more znižati odškodnine za poklicno bolezen zaradi tožnikovih osebnih stanj, kot sta povišan holesterol in kajenje, če je bolezen posledica izpostavljenosti škodljivim vibracijam pri delu.
VDSS sodba Pdp 1674/2014 — Višje delovno in socialno sodišče