teorija o adekvatni vzročnosti
Sentenca
Teorija o adekvatni vzročnosti je pravni standard za presojo vzročne zveze med ravnanjem in škodno posledico, po katerem se kot pravno relevantni upoštevajo le tisti vzroki, ki po rednem teku stvari praviloma oziroma zelo verjetno pripeljejo do nastale škode. Delodajalec oziroma povzročitelj škode odgovarja le za tiste posledice, ki so bile glede na normalen tek stvari objektivno predvidljive in pričakovane. Za škodo, ki nastane zaradi izjemnih, nepričakovanih okoliščin ali specifične osebnostne strukture oškodovanca, ki je povzročitelj ni mogel predvideti, vzročna zveza ni podana.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo vzročno zvezo med poškodbo in razvojem duševne bolezni, ker oškodovanec pred dogodkom ni imel duševnih težav.
VSL Sodba II Cp 2115/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ni odgovoren za psihične reakcije delavke, ki so bile posledica njene osebnostne strukture in preteklih stresnih dogodkov, saj jih ni bilo mogoče pričakovati po rednem teku stvari.
VSL sodba I Cp 132/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo obstoj vzročne zveze med malomarno izdelavo potnega lista s strani države in nastalo škodo tožeče stranke.
VSK sodba I Cp 922/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da morajo sodišča pri presoji odškodninske odgovornosti raziskati, ali osebnostne lastnosti oškodovanca konkurirajo kot vzrok škode skupaj s poškodovalčevim ravnanjem.
Sodba II Ips 63/2000 — Vrhovno sodišče