tožba za razveljavitev sodne poravnave
Sentenca
Sodna poravnava je procesno dejanje, ki ga lahko stranke izpodbijajo s tožbo za razveljavitev, če je bila sklenjena v zmoti, pod vplivom sile ali zvijače, če se nanaša na zahtevke, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, ali zaradi kršitev pravil o izločitvi sodnika (392. člen ZPP). Za uspeh tožbe zaradi zmote mora biti ta bistvena, pri čemer se presoja po merilih obligacijskega prava (46. člen OZ). Stranka, ki se sklicuje na prevaro, mora dokazati, da je nasprotna stranka z namenom povzročila ali ohranjala zmoto, ki je stranko napeljala k sklenitvi poravnave (49. člen OZ).
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Družinski zakonik (DZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrglo tožbo za ničnost sodne poravnave, ker je za izpodbijanje sodne poravnave predvideno posebno izredno pravno sredstvo.
VSL Sodba in sklep I Cp 981/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da se je stranka z razlogi za razveljavitev seznanila v trenutku, ko bi se ob ustrezni skrbnosti lahko seznanila z vsebino prejetega dopisa nasprotne stranke, s čimer je začel teči subjektivni rok za vložitev tožbe.
VSL Sklep III Cp 1646/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni imel pravnega interesa za izpodbijanje sodne poravnave, saj je v postopku nastopal le kot pooblaščenec družbe, ne pa kot stranka, ki bi bila s poravnavo neposredno pravno zavezana.
VSC Sklep III Cpg 59/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da zahteva po obveznem zastopanju po odvetniku velja za vsa procesna dejanja v postopku z izrednim pravnim sredstvom.
VSL Sklep II Cp 2131/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje začetka teka subjektivnega roka za razveljavitev sodne poravnave zaradi zmote, povzročene z zvijačo.
VSL Sklep I Cp 1302/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel dokazati bistvene in opravičljive zmote pri sklenitvi sodne poravnave zgolj s sklicevanjem na odsotnost odvetnika in status pravnega laika, saj je sodišče upoštevalo njegovo statusno sposobnost podjetnika.
VSL Sklep I Cp 1138/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je bila vložena po preteku triletnega objektivnega roka od sklenitve sodne poravnave.
VSL Sklep II Cp 2052/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker sta tožnika za okoliščine, ki naj bi utemeljevale zmoto, vedela že pred sklenitvijo poravnave, tožbo pa vložila po preteku trimesečnega subjektivnega roka.
VSC Sklep Cp 21/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji pravočasnosti tožbe upoštevalo začetek uporabe določb novele ZPP-E glede rokov za izpodbijanje sodne poravnave in ugotovilo, da je subjektivni rok potekel pred vložitvijo tožbe.
VSL Sklep I Cpg 573/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Odvetniška tarifa · 20. člen Odvetniška tarifa · 20. člen, odstavek 2 URS · 23. člen ZPP · 154. člen ZPP · 163. člen ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 1 ZPP · 274. člen ZPP · 275. člen ZPP · 392. člen ZPP · 393. člen ZPP · 393. člen, odstavek 1 ZPP-E · 107. člen ZPP-E · 108. člen ZPP-E · 108. člen, odstavek 1 ZPP-E · 132. člen -
Sodišče je pojasnilo, da je za odločanje o tožbi za razveljavitev sodne poravnave krajevno in stvarno pristojno sodišče, pred katerim je bila poravnava prvotno sklenjena.
VSL Sklep I Cp 1277/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da se je tožnik z razlogom neveljavnosti (omejena poslovna sposobnost zaradi stečaja) moral seznaniti najkasneje v osmih dneh po vrnitvi iz zapora, saj so podatki o stečaju javno objavljeni na spletnih straneh AJPES.
VSL Sklep II Cp 1265/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Nevednost stranke o pravnih sredstvih (ignorantia iuris) ne vpliva na začetek teka prekluzivnih rokov za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave.
VSL Sklep I Cp 496/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji tožbe za razveljavitev sodne poravnave celovito preizkusiti trditveno podlago strank in ne sme izvajati dokazov ali povzemati navedb izven konteksta, kar bi vodilo v preuranjeno odločitev o pravočasnosti ali utemeljenosti tožbe.
VSL Sklep II Cp 1068/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je bil prekoračen subjektivni trimesečni rok, pri čemer je poudarilo, da iztek objektivnega triletnega roka v takšnem primeru ni pravno relevanten.
VSL Sklep I Cp 1432/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da tožniku trimesečni subjektivni rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave ni mogel začeti teči, preden mu je bila vrnjena poslovna sposobnost.
VSL sodba in sklep II Cp 2678/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi prepoznalo sistemsko pomanjkljivost (pravno praznino) glede varstva tretjih oseb, katerih pravice so posežene s sodno poravnavo, v kateri niso sodelovale kot stranke.
VSRS sklep Cp 16/2016 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica zoper sodno poravnavo ni mogla uveljavljati zahtevka za razvezo pogodbe o preužitku zaradi neizpolnjevanja obveznosti, saj je tožba za razveljavitev sodne poravnave omejena na napake pri njeni sklenitvi.
VSL sodba in sklep I Cp 1932/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da stranka ne more uspešno izpodbijati poravnave zaradi zmote o lastnostih predmeta, če te lastnosti v sami poravnavi niso bile opredeljene kot odločilne in bi jih skrbna stranka v času sklepanja morala poznati.
VSC sklep Cp 647/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da neizpolnitev obveznosti iz sodne poravnave s strani nasprotne stranke ne predstavlja razloga za njeno razveljavitev, temveč poravnava predstavlja izvršilni naslov za prisilno izterjavo.
VDSS sodba Pdp 271/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je tožeča stranka zaradi poteka subjektivnega roka treh mesecev izgubila pravico do izpodbijanja sodne poravnave.
VSL sklep I Cp 2320/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba je bila zavržena tudi zato, ker tožnika niti v popravljeni vlogi nista navedla dopustnih razlogov za razveljavitev sodne poravnave iz 392. člena ZPP.
VSL sklep I Cp 2574/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo tožbo na ničnost sodne poravnave, ker takšna tožba po uveljavitvi ZPP/99 ni več dopustna, saj je za izpodbijanje sodne poravnave predvideno zgolj izredno pravno sredstvo tožbe za razveljavitev v okviru zakonskih rokov.
VSL sklep II Cp 3935/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrglo tožbo, ker tožeča stranka ni zadostno izkazala pravočasnosti vložitve oziroma trenutka, ko je izvedela za razlog za razveljavitev sodne poravnave.
VSL sklep II Cp 2230/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnika, ki nista bila stranki sodne poravnave, nista upravičena zahtevati njene razveljavitve, čeprav menita, da poravnava posega v njun položaj v drugem postopku.
VSL sodba II Cp 862/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pooblaščenec stranke nima lastne aktivne legitimacije za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave, saj ni stranka, ki bi poravnavo sklenila.
VSM sklep I Cp 687/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožba je bila zavržena kot nepopolna, ker tožnica ni navedla dejstev in dokazov o pravočasnosti vložitve tožbe glede na trenutek, ko je izvedela za zmoto.
VSK sklep Cp 361/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavani zadevi je sodišče pravilno zavrglo vlogo stranke za preklic sodne poravnave, saj takšna izjava ne predstavlja zakonsko predvidene tožbe za razveljavitev.
VSM sklep I Cp 379/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavani zadevi je bila sodna poravnava sklenjena pred uveljavitvijo ZPP, zato se zanjo uporabljajo splošna pravila o premoženjskih sporih in dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 211/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da stranka, ki poravnave pred podpisom ne prebere, ne ravna s potrebno skrbnostjo, zato ne more uveljavljati zmote kot razloga za razveljavitev.
VSK sodba I Cp 213/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
V tej zadevi je sodišče pojasnilo, da se za presojo krajevne pristojnosti pri tožbi za razveljavitev sodne poravnave uporabi prehodna določba 498. člena ZPP, saj se postopek na prvi stopnji šteje za končanega že s sklenitvijo same sodne poravnave.
Sklep I R 54/99 — Vrhovno sodišče