trajanje pripora
Sentenca
Trajanje pripora ni nerazumno zgolj zaradi dejstva, da se čas pripora približuje maksimalnemu dovoljenemu času trajanja glede na izrečeno zaporno kazen. Za ugotovitev kršitve pravice do osebne svobode (19. in 20. člen Ustave RS) mora biti izkazano, da pripor traja nerazumno dolgo glede na okoliščine konkretnega primera, pri čemer sodišče presoja sorazmernost med trajanjem odvzema prostosti in pričakovanim izidom kazenskega postopka.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da dolžina izdelave prepisa zvočnega posnetka s strani sodnih uslužbencev ne more biti razlog za podaljševanje pripora, če to vodi v nesorazmerno trajanje postopka.
VSC Sklep I Kp 66954/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo predlog za podaljšanje pripora, ker v treh mesecih od odreditve pripora še ni bilo odločeno o zahtevi za preiskavo, kar kaže na pomanjkanje posebne hitrosti postopka.
VSRS Sklep II Kr 75935/2024 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sklep o podaljšanju pripora, ker je ocenilo, da se sodišče prve stopnje ni ustrezno opredelilo do pravice obdolžencev do sojenja v razumnem roku v luči dolgotrajnosti postopka.
VSK Sklep I Kp 40003/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče mora pri podaljšanju pripora aktivno presojati razumnost njegovega trajanja, tudi če so sicer podani zakonski razlogi za pripor.
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti pripor vselej sorazmeren s trajanjem postopka, pri čemer je dolžnost organov v pripornih zadevah postopati posebno hitro.
Sodba XI Ips 49827/2013-662 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se v čas enomesečnega pripora všteva tudi čas, ko je bila obdolžencu prostost odvzeta pred formalno odreditvijo pripora s sklepom.
Sodba XI Ips 42657/2013-98 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče poudarilo, da sprememba ali dodatek pripornega razloga ne pomeni prekinitve teka rokov za pripor.
Sodba XI Ips 14149/2012-195 — Vrhovno sodišče
-
Pritožnik ni uspel utemeljiti kršitve pravice do sojenja v razumnem roku zgolj s sklicevanjem na zamudo pri vročanju sodbe in nerazpisano javno sejo.
-
Ustavno sodišče je v konkretni zadevi ocenilo, da pripor ni trajal nerazumno dolgo, zato pravica do sodnega varstva ni bila kršena.
-
Sodišče je pri presoji upoštevalo trajanje pripora v dolžini 29 mesecev in zakonsko določene roke za obvezno izpustitev iz pripora po vložitvi obtožnice.
Sodba I Ips 217/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da se dolžnost hitrega postopanja in časovna omejenost pripora presoja neodvisno za vsako kazensko zadevo posebej.
Sodba I Ips 81/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da se pripor približuje dolžini izrečene zaporne kazni, samo po sebi ne pomeni kršitve ustavnih pravic.
-
Sodišče je kršilo ustavne pravice, ker pri podaljšanju pripora v skrajšanem postopku ni presodilo, ali enajstmesečno trajanje pripora še ustreza zahtevi po razumni dolžini postopka.
-
V konkretni zadevi je sodišče presodilo, da trajanje postopka ni kršitev, saj je šlo za izjemno obsežno kazensko zadevo, postopek pa je potekal kontinuirano.
Sodba I Ips 78/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do sojenja v razumnem roku, ker je v večmesečnem obdobju po vložitvi obtožnice izvedlo le minimalno število procesnih dejanj.
Pravna podlaga: KZ · 168. člen KZ · 168. člen, odstavek 1 KZ · 299. člen URS · 15. člen URS · 18. člen URS · 19. člen URS · 20. člen URS · 23. člen URS · 25. člen URS · 27. člen URS · 29. člen URS · 53. člen ZKP · 201. člen ZKP · 207. člen ZUstS · 30. člen ZUstS · 49. člen ZUstS · 59. člen, odstavek 1 ZUstS · 60. člen, odstavek 1 ZUstS · 60. člen, odstavek 2