trajno presežni delavec
Sentenca
Delavec se opredeli za trajno presežnega, kadar zaradi nujnih operativnih razlogov pri delodajalcu preneha potreba po njegovem delu. Pri določitvi presežnih delavcev je treba upoštevati tako zakonske določbe kot določbe kolektivnih pogodb, vendar kolektivna pogodba ne more določiti varstva pred opredelitvijo za trajni presežek v nasprotju z zakonskimi kriteriji. Bistveni pogoj za zakonitost prenehanja delovnega razmerja v tem postopku je zagotovitev ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu, s čimer se prepreči prehod delavca v stanje brezposelnosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je bila odpoved delovnega razmerja zakonita, ker delodajalec tožniku ni mogel zagotoviti dela in je bil tožnik pravilno določen za presežnega delavca v skladu s programom razreševanja.
Sodba VIII Ips 119/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da odsotnost delavca na seji organa za odločanje o ugovoru ne pomeni bistvene kršitve postopka, če se na seji niso ugotavljala nova dejstva ali izvajali novi dokazi.
Sodba VIII Ips 146/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da odpoved ni bila zakonita, ker delodajalec ni izčrpal možnosti prerazporeditve tožnice na delovno mesto, ki je v celoti ustrezalo njeni strokovni izobrazbi in zmožnostim.
Sodba VIII Ips 201/2004 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZDR · 33. člen -
Sodišče je poudarilo, da kasnejša retroaktivna sprememba akta o sistematizaciji ne vpliva na zakonitost že izvedenega postopka razreševanja presežnih delavcev, če je bil program razreševanja utemeljen na dejanskih potrebah delovnega procesa v času sprejema.
Sodba VIII Ips 266/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ukinitev delovnega mesta ne odvezuje delodajalca obveznosti primerjave med delavci iste kategorije, če program razreševanja presežnih delavcev ni bil sprejet.
Sklep VIII Ips 155/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo nezakonitost odpovedi, ker delodajalec v tekstilni dejavnosti ni uporabil nobenih kriterijev za izbiro med primerljivimi delavci, temveč je tožnici odpovedal pogodbo zgolj zaradi ukinitve njenega delovnega mesta.
Sodba VIII Ips 27/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ni dolžan upoštevati možnosti dokvalifikacije za delovno mesto, ki po kasnejši spremembi sistemizacije delovnih mest vsebuje zahteve, ki jih delavec objektivno ne izpolnjuje.
Sodba VIII Ips 194/2002 — Vrhovno sodišče
-
Delodajalec je napačno omejil krog primerljivih delavcev zgolj na zaposlene v enem oddelku, namesto da bi upošteval vse delavce, ki jih je mogoče medsebojno razporejati na ustrezna delovna mesta.
VDS sodba in sklep Pdp 43/2002 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj napoved delodajalca o postopnem prenehanju delovnega razmerja za več delavcev ne odvezuje delodajalca dolžnosti primerjalne analize delavcev pri določanju presežkov.
VDS sklep Pdp 301/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR · 36.d člen -
Sodišče je potrdilo zakonitost razporeditve delavca z ukinjenega delovnega mesta 'ekonom' na delovno mesto 'KV kuhar', ker je delavec izpolnjeval pogoje za zasedbo novega mesta.
VDS sodba Pdp 457/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri ukinitvi celotne organizacijske enote, kjer postane delo vseh 190 delavcev nepotrebno, ni potrebna uporaba kriterijev za določitev presežnih delavcev.
VDS sodba Pdp 1371/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delavci, ki uživajo posebno varstvo pred odpovedjo, niso izvzeti iz postopka uvrščanja med trajno presežne delavce, temveč so varovani le pred končnim prenehanjem delovnega razmerja.
VDSS sklep Pdp 217/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila odpoved pogodbe preuranjena, ker delodajalec ni upošteval delavčeve delovne dobe, ki bi mu omogočila predčasno upokojitev.
VDS sodba Pdp 103/2002 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je skupščina družbe z enim družbenikom veljavno sprejela program razreševanja presežnih delavcev tudi ob upoštevanju določb ZGD o veljavnosti sklepov skupščine, če so prisotni vsi družbeniki.
VDS sodba Pdp 1553/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožnica pravilno ocenjevana le v okviru njene poslovne enote, ker so te pri toženi stranki predstavljale ekonomsko in kadrovsko zaključene celote.
VDS sodba Pdp 64/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne sme izključiti določenih delavcev iz postopka ocenjevanja presežkov zgolj zaradi navodil ali omejitev zunanjega financerja.
Sodba VIII Ips 97/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ukinitev delovnega mesta tajnika krajevne skupnosti ni nujen predpogoj za zakonito ugotovitev presežnega delavca, če so podani operativni razlogi.
VDS Sklep Pdp 990/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožena stranka je neupravičeno omejila kategorije za ugotavljanje presežnih delavcev na posamezne organizacijske enote, pri čemer ni dokazala objektivne nemožnosti prerazporejanja delavcev med delovnimi mesti z enakimi pogoji.
VDS Sklep Pdp 1249/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je delodajalec presežke ugotavljal na nivoju posameznih delovnih mest, namesto da bi primerjal vse delavce na delovnih mestih z enakimi pogoji za zasedbo.
VDS Sklep Pdp 745/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da odklonitev prehoda k drugemu delodajalcu (čistilnemu servisu) ne preprečuje delodajalcu, da v okviru reorganizacije dejavnosti čiščenja izvede postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev.
VDS sklep Pdp 1714/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ni dolžan uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev, če je ukinjeno edino delovno mesto določene vrste.
VDS sodba Pdp 1178/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kot utemeljen razlog za prenehanje delovnega razmerja štelo situacijo, kjer se je obseg dela na delovnem mestu zmanjšal na pol ure dnevno, naloge pa so lahko prevzeli drugi delavci, ki so delo občasno opravljali že prej.
VDS sodba Pdp 1667/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more enostransko določiti delavca za presežnega brez predhodne preveritve možnosti prerazporeditve, tudi če je delavec edini na svojem delovnem mestu.
VDSS sodba Pdp 1062/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora delodajalec pri razporejanju trajno presežnih delavcev aktivno ugotavljati možnosti za razporeditev vseh delavcev, ne le tistih, ki so bili neposredno predvideni za odpoved.
VDS Sodba Pdp 1353/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je prenehanje delovnega razmerja zakonito, če delavec nima splošne zdravstvene sposobnosti za nobeno drugo razpoložljivo delovno mesto pri delodajalcu.
VDS sodba Pdp 1577/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Delodajalec je ravnal nezakonito, ker pri ukinitvi delovnega mesta z enim izvajalcem ni primerjal tožnika z drugo delavko, ki ju je bilo mogoče medsebojno razporejati.
VDS sodba Pdp 1338/97 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Delodajalec je ravnal nezakonito, ker delavki ni ponudil delovnega mesta, ki ne ustreza njeni strokovni izobrazbi, temveč je na to mesto zaposlil drugo osebo.
VDS sodba Pdp 1208/97 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je delodajalec ukinil delovno mesto tožnika in drugo delovno mesto ter ju združil v novo delovno mesto, na katerega je razporedil drugo osebo, ne da bi predhodno uporabil kriterije za izbiro med delavci, ki so izpolnjevali pogoje za zasedbo novega delovnega mesta.
Sklep VIII Ips 35/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da je bila uvrstitev delavca med presežne delavce nezakonita, ker je delodajalec ocenjeval delovno uspešnost za nazaj in za različna časovna obdobja ter primerjal neprimerljiva delovna mesta.
Sodba VIII Ips 85/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo zakonitost prenehanja delovnega razmerja delavki, ki je imela v skupini delavk na enakih delovnih mestih najnižjo povprečno oceno delovne uspešnosti.
Sodba VIII Ips 106/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sklepe o prenehanju delovnega razmerja, ker delodajalec ni ugotavljal delovne uspešnosti kot temeljnega kriterija, temveč je neutemeljeno trdil, da ta kriterij pri individualnih presežkih ni uporabljiv.
VDSS sodba Pdp 51/95 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zaščita določenih kategorij delavcev v kolektivnih pogodbah ne preprečuje opredelitve za trajni presežek, če je delavcu zagotovljena zaposlitev pri drugem delodajalcu, ki prevzame opravljanje istih del.
VDSS sodba Pdp 646/95 — Višje delovno in socialno sodišče