trditvena podlaga v sporu majhne vrednosti
Sentenca
V postopku v sporih majhne vrednosti sodišče pri ugotavljanju dejanskega stanja izhaja iz trditvene podlage, ki jo oblikujeta stranki. Če tožeča stranka ne oporeka dejanskim navedbam tožene stranke, lahko sodišče te navedbe šteje za nesporne in jih sprejme kot dejansko podlago za svojo odločitev (180., 442. člen ZPP). Sodišče ni dolžno izvajati dokazov o dejstvih, ki med strankama niso sporna, saj se sodna odločitev gradi na neprerekanih dejstvih, ki so bila ustrezno predstavljena v postopku.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo upoštevanje navedb iz odgovora na pritožbo v ločenem postopku kot nedovoljeno širjenje trditvene podlage.
VSL Sodba in sklep II Cpg 232/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu, ker ni pojasnila višine obveznosti, ki odpade na posameznega etažnega lastnika iz skupnega računa, izdanega na upravnika.
VSL sodba II Cpg 167/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru prehoda iz izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine v pravdni postopek se predlog za izvršbo obravnava kot vloga, ki jo je mogoče dopolniti, če ne vsebuje vseh potrebnih trditev za odločitev v sporu majhne vrednosti.
VSL sodba I Cp 1131/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela specificirati strukture stroškov upravljanja in obratovanja, zato je sodišče zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti.
VSL sodba II Cp 3631/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru štelo dejanske navedbe tožene stranke o nekvalitetno opravljenem delu in dogovorjeni nižji ceni za nesporne, ker jim tožeča stranka ni obrazloženo oporekala.
VSK sodba I Cpg 286/2006 — Višje sodišče v Kopru