trditveno breme v odškodninskem sporu
Sentenca
V odškodninskem postopku zaradi nezgode pri delu tožnik ni dolžan navajati medicinskih diagnoz ali uporabljati strokovne terminologije, da bi bila tožba sklepčna. Zadostuje, da oškodovanec določno opiše obseg in trajanje subjektivnih težav ter telesnih bolečin, s čimer zadosti svojemu trditvenemu bremenu (7. in 212. člen ZPP). Sodišče na podlagi tako podanih dejstev o škodi izvede dokazni postopek z izvedencem medicinske stroke, ki poda strokovno oceno o naravi in obsegu poškodbe.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
- Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP)
Iz posameznih sodb
-
Tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu glede stabilizacije zdravstvenega stanja pred vložitvijo tožbe, saj je podala le posplošene navedbe.
VSC Sodba Cp 329/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da tožnik s opisom subjektivnih težav in trajanjem bolečin ni presegel trditvene podlage, čeprav ni uporabil medicinskih izrazov.
VDSS Sodba Pdp 1066/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožnik ni navedel stanja dolga ob stečaju, dosežene kupnine pri prodaji nepremičnin in razlike do zatrjevane vrednosti, kar je onemogočilo ugotavljanje nastanka in višine škode.
VSL Sodba II Cp 2360/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da morajo biti dejanske navedbe o protipravnosti razvidne iz tožbe ali pripravljalnih vlog, saj sodišče na njihovi podlagi opravi pravno kvalifikacijo.
VSC sklep Cp 33/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik ne more pavšalno uveljavljati solidarne odgovornosti več tožencev, če ne konkretizira protipravnih ravnanj vsakega izmed njih posebej glede na njihove pristojnosti (npr. upravljanje cestnih objektov).
VSL sodba III Cp 2656/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu, ker ni konkretizirala, katero točno dolžno ravnanje je delodajalec opustil, temveč se je le pavšalno sklicevala na dejstvo, da so bila tla mokra.
VSL sodba I Cpg 1376/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni bila dolžna vnaprej natančno definirati tehničnega vzroka padca s podesta, ker je zadostovalo, da je opozorila na pomanjkljivosti pri organizaciji dela in varnosti na delovnem mestu.
Sodba II Ips 217/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno odločilo o višini odškodnine, saj ni upoštevalo že prisojenega dela škode v kazenskem postopku, s čimer je tožniku omogočilo neupravičeno dvojno odškodnino.
Sodba II Ips 300/2001 — Vrhovno sodišče