trditveno in dokazno breme pri diskriminaciji
Sentenca
V delovnih sporih, kjer delavec uveljavlja varstvo pred diskriminacijo, pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu (šesti odstavek 6. člena ZDR-1) ne posega v splošno trditveno breme. Delavec mora v postopku najprej konkretizirano navesti dejstva, ki utemeljujejo domnevo o kršitvi prepovedi diskriminacije, vključno z navedbo določene osebne okoliščine, na kateri temelji zatrjevana neenaka obravnava. Šele po izpolnitvi tega procesnega bremena se dokazno breme prenese na delodajalca, da dokaže, da ni prišlo do kršitve načela enake obravnave.
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora delavec za uspešno trditveno podlago o protipravnosti ravnanja delodajalca konkretizirati kršitev pogodbene obveznosti, nakar mora delodajalec s svojimi ugovori dokazati utemeljenost svojega ravnanja.
VDSS Sklep Pdp 927/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu, ker ni opredelil konkretne osebne okoliščine, glede katere naj bi bil diskriminiran.
VSRS Sodba VIII Ips 24/2016 — Vrhovno sodišče