učinki razdrte pogodbe

Sentenca

Po razdrtju pogodbe sta stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode, pri čemer ima vsaka stranka pravico do vrnitve tistega, kar je dala drugi stranki (132. člen ZOR). Vendar pa ta določba ni kogentne narave, saj lahko stranki v okviru načela svobodnega urejanja obligacijskih razmerij dogovorita drugačne posledice razdrtja, vključno z zadržanjem dela prejete izpolnitve s strani stranke, ki ni odgovorna za razdrtje (10. člen ZOR).

Pravna podlaga:

Iz posameznih sodb

Sodišče je poudarilo, da toženki ne moreta uspešno ugovarjati, da je bila sodba o razdrtju njunega nakupa izdana šele po sklenitvi nove pogodbe, ter da se obresti omejijo do višine glavnice.

VSL sodba I Cp 4241/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče je presodilo, da vprašanje posesti ključev objekta po prenehanju najemnega razmerja ne vpliva na obstoj najemnega razmerja, če je bila posest zadržana zgolj zaradi uveljavljanja pridržne pravice do poplačila terjatve iz naslova vlaganj.

Sodba II Ips 109/2005 — Vrhovno sodišče
Obresti po petem odstavku 132. člena ZOR za obdobje med plačilom in razdrtjem pogodbe niso posledica zamude, temveč odmena za uporabo tujega denarja.

Sodba III Ips 58/2003 — Vrhovno sodišče
Sodišče je poudarilo, da stranke pri avtonomnem urejanju posledic razdrtja pogodbe ne smejo ravnati v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli.

Sodba II Ips 375/2003 — Vrhovno sodišče
V obravnavanem primeru je šlo za vračilo plačane kupnine za avtobus, potem ko je prodajalec enostransko odvzeli predmet pogodbe in ga prodal tretji osebi.

Sodba II Ips 249/2003 — Vrhovno sodišče
V obravnavani zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka po sporazumnem razdrtju pogodbe ne more zahtevati plačila kupnine, saj je bila obveznost vračila blaga že izpolnjena.

VSL sodba I Cpg 296/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
V konkretnem primeru je šlo za vračilo denarnega zneska, izročenega za namen, ki se ni uresničil, oziroma kot vložek v družbo, ki je bila kasneje razdrta.

VSL Sodba I Cp 196/2002 — Višje sodišče v Ljubljani

Pravna podlaga: ZOR · 132. člen ZOR · 132. člen, odstavek 2 ZOR · 132. člen, odstavek 5 ZOR · 210. člen ZOR · 210. člen, odstavek 4
Sodišče je potrdilo, da je v dispoziciji tožnika, da pri vračilu plačil, opravljenih v tuji valuti na podlagi razdrte pogodbe, izbere način preračuna v domačo valuto.

Sodba II Ips 8/2001 — Vrhovno sodišče
Sodišče je pojasnilo, da zahtevek banke za vračilo sredstev, izplačanih preko limita na tekočem računu po razdrtju pogodbe, temelji na določbah o učinkih razdrte pogodbe in ne na pravilih o odškodninski odgovornosti.

Sodba II Ips 599/2000 — Vrhovno sodišče
Sodišče je po razvezi pogodbe vzpostavilo stanje, v katerem je dolžnik upravičen do kondikcijskega zahtevka za vračilo že plačane kupnine.

Sodba II Ips 28/2000 — Vrhovno sodišče
Sodišče je pojasnilo, da tožeča stranka po razdrtju pogodbe ne more več uspešno uveljavljati zahtevka na izpolnitev primarne pogodbene obveznosti.

VSL sodba in sklep I Cpg 1079/99 — Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče je poudarilo, da obveznost plačila zamudnih obresti pri vračilu kupnine po razdrtju pogodbe nastane neodvisno od vprašanja krivde za neizpolnitev.

Sodba II Ips 374/98 — Vrhovno sodišče
Sodišče je potrdilo, da mora toženec plačati zamudne obresti od datuma posameznih vplačil tožnice, ker je bila pogodba razdrta.

Sodba II Ips 324/98 — Vrhovno sodišče
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji odškodnine zaradi neizpolnitve ugotoviti, ali vrnjena provizija z obrestmi zadošča za kritje stroškov nadomestnega kredita; škodo predstavljajo le stroški, ki presegajo priznane obresti.

Sodba in sklep III Ips 19/94 — Vrhovno sodišče
Sodišče je uporabilo pravila o obveznostih iz razdrte pogodbe v kontekstu podizvajalske pogodbe za izvedbo gradbenih del.

Sodba III Ips 39/93 — Vrhovno sodišče