ugotavljanje davčne obveznosti s cenitvijo
Sentenca
Davčni organ lahko ugotovi davčno obveznost zavezanca s cenitvijo, kadar davčni zavezanec ne vodi poslovnih knjig in evidenc o poslovanju oziroma jih vodi tako pomanjkljivo, da na njihovi podlagi ni mogoče ugotoviti celotnega dejanskega stanja, potrebnega za preveritev pravilnosti in zakonitosti plačevanja davkov. Cenitev kot subsidiarno sredstvo ugotavljanja dejanskega stanja je dopustna, kadar je zaradi ravnanja zavezanca onemogočeno zanesljivo ugotavljanje davčne osnove na podlagi knjigovodskih podatkov (49. člen ZAPPNI).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo uporabo cenitve v primeru, ko zavezanec poslovnih knjig ni vodil oziroma jih je vodil neredno, površno in pomanjkljivo, kar je onemogočilo preveritev zakonitosti plačevanja davkov.
Sodba Ru 59/96 — Vrhovno sodišče