ugotavljanje davčne osnove z oceno
Sentenca
Ugotavljanje davčne osnove z oceno je postopek, v katerem davčni organ ugotavlja za obdavčitev pomembna dejstva s stopnjo verjetnosti, kadar davčni zavezanec ne izpolni svojih obveznosti ali so njegovi podatki neresnični oziroma nepravilni (39. člen ZDavP). Zavezanec nima pravice izbire metode cenitve. Če so zavezančevi knjigovodski podatki zaradi nepravilnosti manj zanesljivi, to vpliva na stopnjo verjetnosti ugotovljenih dejstev, vendar v odsotnosti nasprotnih dokazov o nižji davčni osnovi to ne vpliva na sprejemljivost davčne ocene.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da posredna dejstva in sam izračun davčne osnove sodijo v okvir ugotavljanja dejanskega stanja, ki na podlagi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni predmet revizijske presoje.
Sodba X Ips 314/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo uporabo indirektne metode izračuna porabe goriva zaradi pomanjkanja predpisanih evidenc o porabi mineralnih olj za gradbeno mehanizacijo.
sodba I U 1590/2009 — Upravno sodišče
-
Davčni organ je pri kalkulacijski metodi uporabil razpoložljive knjigovodske podatke in izračun povprečnih pribitkov za posamezne skupine blaga v gostinstvu.
sodba U 1171/2007 — Upravno sodišče
-
V tej sodbi je davčni organ utemeljeno uporabil oceno za ugotavljanje prihodkov od prodaje pijače, ker zavezanec ni predložil predpisanih evidenc o prometu.
Sodba U 615/2000 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila ocena davčne osnove utemeljena, ker zavezanec ni vložil davčne napovedi in ni vodil ustreznih evidenc oziroma knjigovodskih listin, potrebnih za priznanje stroškov pri reji perutnine.
UPRS sodba U 1368/2001 — Upravno sodišče