ugotavljanje državljanstva

Sentenca

Pri ugotavljanju državljanstva po predpisih o državljanstvu FLRJ ni mogoče domnevnega nelojalnega ravnanja staršev avtomatično enačiti z domnevnim nelojalnim ravnanjem stranke. Odgovornost za nelojalno ravnanje, ki vpliva na pridobitev oziroma izgubo državljanstva, je osebne narave, zato mora upravni organ v vsakem primeru posebej ugotoviti dejansko ravnanje konkretne osebe.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je nepremičnina pripadala določenemu ozemlju in je bila oseba vpeta v tamkajšnje družbeno življenje, ne zadošča za avtomatsko pridobitev državljanstva brez izkazane volje in ustreznih aktivnih ravnanj posameznika.

    UPRS Sodba II U 266/2022 — Upravno sodišče

  • Sodišče je presojalo vprašanje avtomatične pridobitve avstrijskega državljanstva s poroko v letu 1939 v primerjavi z letom 1945 na podlagi avstrijske zakonodaje kot predhodno vprašanje za ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva.

    UPRS Sodba II U 179/2021-11 — Upravno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da upravni organ ni preveril, ali je tožnik sploh imel dejansko možnost zaprositi za državljanstvo, in napačno uporabil kriterij nelojalnosti staršev za mladoletnega otroka.

    UPRS Sodba II U 3/2019-10 — Upravno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da se pri ugotavljanju državljanstva pokojne osebe uporabljajo predpisi, ki so veljali v času njenega življenja, ne glede na kasnejše spremembe zakonodaje.

    UPRS sodba I U 885/2015 — Upravno sodišče

  • Sodišče je presojalo status osebe na podlagi določb ZJD in Mirovne pogodbe z Italijo, pri čemer je ugotovilo, da tožnik ni izpolnjeval pogojev za pridobitev državljanstva po 23. členu ZJD.

    sodba I U 1831/2011 — Upravno sodišče

  • Sodišče je obravnavalo ugotavljanje državljanstva kot predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije za osebo, ki ni bila vpisana v evidenco državljanov in je bila pokojna.

    UPRS sodba I U 651/2011 — Upravno sodišče

  • V konkretnem primeru je organ po uradni dolžnosti na podlagi 63. člena ZDen ugotavljal državljanski status osebe, ki ni bila vpisana v evidenco slovenskih in jugoslovanskih državljanov.

    sodba I U 1648/2011 — Upravno sodišče

  • Sodišče je kot zanesljiv dokaz o narodnosti posameznika v postopku ugotavljanja državljanstva štelo podatke iz družinskega lista oziroma popisnice, saj je bila osebi zagotovljena svobodna izjava o narodnosti brez pritiska popisnih organov.

    sodba I U 1248/2010, enako tudi I U 1249/2010 — Upravno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da upravni organ ne sme samostojno presojati zakonitosti starih javnih listin (npr. potnih listov), temveč mora njihovo verodostojnost upoštevati v okviru dokazne ocene za ugotovitev državljanstva.

    sodba U 41/2005 — Upravno sodišče

  • V obravnavanem primeru je sodišče presojalo državljanski status osebe, ki je pred uveljavitvijo Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS pridobila avstrijsko državljanstvo z zakonsko zvezo in domovinstvom v Celovcu.

    Sodba I Up 554/2003 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo retroaktivno uporabo 35. člena ZDRS pri ugotavljanju državljanstva za osebe nemške narodnosti, ki so se pred 4. 12. 1948 nahajale v tujini, v skladu z ustavnosodno presojo.

    sodba U 929/2004 — Upravno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da lastništvo gospodarske družbe v Kraljevini Jugoslaviji ne dokazuje državljanstva te države, če ni izkazana domovinska pristojnost v občini.

    Sodba I Up 549/2002 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razveljavilo odločbo, ker je upravni organ neutemeljeno enačil domnevno nelojalno ravnanje očeta s položajem tožnice glede članstva v Kulturbundu.

    Sodba U 730/2002 — Upravno sodišče

  • V konkretnem primeru je bila odločitev o državljanstvu pravne prednice sprejeta na podlagi neuspešnega dokazovanja lojalnosti in izpolnjenih zakonskih pogojev za domnevo o nelojalnem ravnanju.

    Sodba I Up 1064/2002 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razveljavilo odločbo, ker tožnici v upravnem postopku ni bilo omogočeno dokazovanje lojalnosti pokojne upravičenke, kar je bistveno za presojo državljanstva po 35. členu ZDrž.

    Sklep I Up 304/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da je bila domneva nelojalnosti pravilno uporabljena, ker tožeča stranka ni izpodbijala ugotovitev o nemški narodnosti in odsotnosti iz države na dan 4. 12. 1948.

    Sodba I Up 972/2002 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da javna listina, izdana 12 let po poroki, ne more biti verodostojen dokaz za status državljanstva ženina v času poroke.

    Sklep I Up 392/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razveljavilo sodbo, ker stranka v upravnem postopku ni imela možnosti dokazovanja dejstev, ki bi ovrgla domnevo o državljanstvu, kar je onemogočilo pravilno ugotovitev dejanskega stanja.

    Sklep I Up 74/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razveljavilo odločitev, ker upravni organ tožnici ni omogočil dokazovanja lojalnosti njene prednice, čeprav je bila tožena stranka seznanjena z obveznostjo upoštevanja odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-23/93.

    Sklep I Up 1288/2002 — Vrhovno sodišče

  • V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da oseba ni bila državljanka predvojne Jugoslavije in ni imela domovinske pravice v občini na ozemlju FLRJ, saj je v kraju prebivališča v Sloveniji prebivala kot tuja (italijanska) državljanka.

    Sodba I Up 501/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je kot zadostno podlago za ugotovitev nemške narodnosti štelo arhivski seznam lastnikov lokalov, kot relevanten datum za status pa 4. 12. 1948.

    Sodba I Up 34/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da stranka ni izpodbila domneve nelojalnosti, ki izhaja iz arhivskih podatkov o narodnosti in bivanju v tujini pred letom 1948.

    Sodba I Up 240/98 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razveljavilo odločbo, ker organ ni ustrezno presodil dejstva, da je tožnik v času relevantnih dogodkov leta 1945 že dosegel polnoletnost in zato ni več avtomatično sledil očetovemu statusu.

    Sodba U 623/94-8 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je odpravilo odločbo, ker upravni organ ni zanesljivo razčistil okoliščine tožnikove narodnosti, ki je bila ključna za presojo državljanstva po 35. členu Zakona o državljanstvu FLRJ.

    Sodba U 1004/92-6 — Vrhovno sodišče

Viri