ugotavljanje vrednosti nepremičnine v izvršbi
Sentenca
V postopku ugotavljanja vrednosti nepremičnine v izvršbi mora sodišče strankam zagotoviti pravico do izjave, kar vključuje seznanitev s cenitvenim poročilom in možnost podaje pripomb nanj. Ker ZIZ ne ureja podrobno postopka dokazovanja pri cenitvi, se smiselno uporabljajo določbe ZPP o izvedencih (15. člen ZIZ, 253. člen ZPP). Sodišče mora strankam omogočiti, da se pred izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti opredelijo do ugotovitev sodnega cenilca, sicer je podana bistvena kršitev določb postopka.
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik o sodnih izvedencih in…)
- Pravilnik o sodnih cenilcih (Pravilnik o sodnih cenilcih)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je štelo, da se je dolžnik strinjal s cenitvijo, ker po prejemu cenilčevega odgovora na pripombe ni več podal nobenih vsebinskih ugovorov niti ni zahteval postavitve drugega izvedenca.
VSC Sklep I Ip 131/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot neutemeljene zavrnilo očitke dolžnika o neustreznosti lokacijskega faktorja v cenitvi, ker so bile primerjane nepremičnine v različnih delih mesta (center mesta proti obrobju).
VSC Sklep I Ip 67/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da mora cenilec pri oceni vrednosti stavbe upoštevati nepremičnino kot celoto, vključno z njenim položajem znotraj donosnega vinograda in specifično lego, namesto zgolj vrednosti objekta samega.
VSC Sklep I Ip 287/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 178. člen -
Sodišče je poudarilo dolžnost ločenega ocenjevanja nepremičnin, ki predstavljajo samostojne enote, tudi če so del istega izvršilnega postopka.
VSL Sklep I Ip 905/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno združilo vrednost samostojne stanovanjske hiše in oddaljenih stavbnih zemljišč, saj bi moralo zaradi različne narave in lokacije nepremičnin njihovo vrednost opredeliti ločeno.
VSL Sklep II Ip 3161/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe dolžnikov, ki so zahtevali upoštevanje subjektivnih elementov (npr. zaščiteno ime gostišča, posebna oprema, estetski elementi) in investicijskih stroškov pri določitvi tržne vrednosti nepremičnin.
VSM sklep I Ip 297/2015 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZIZ · 178. člen -
Sodišče je zavrnilo dolžnikovo navedbo o preuranjenosti postavitve cenilca, saj zakon dopušča cenitev nepremičnine še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
VSM sklep I Ip 1153/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker dolžniku ni vročilo cenilnega poročila, na podlagi katerega je določilo vrednost nepremičnine.
VSM sklep I Ip 301/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo uporabo posplošene tržne vrednosti po modelu množičnega vrednotenja (GURS) kot merodajne za določitev izklicne cene v izvršilnem postopku.
VSL sklep III Ip 1687/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba v skladu z načelom hitrosti postopka cenitev solastniških deležev opraviti čim prej in ne šele na razdelitvenem naroku, da se prepreči zastoj v postopku.
VSM sklep I Ip 279/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo načelo kontradiktornosti, ker je izdalo sklep o vrednosti nepremičnin, ne da bi dolžnici predhodno vročilo cenitev in ji omogočilo podajo pripomb.
VSK sklep II Ip 247/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sklep o cenitvi nepremičnin, ker je ugotovilo, da način ugotavljanja vrednosti z izvedencem ni bil v skladu s procesnimi standardi glede jasnosti in popolnosti mnenja.
VSL sklep III Cp 2285/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se dolžnikova vlaganja v nepremičnino ne odštevajo oziroma ne povečujejo tržne vrednosti nepremičnine v postopku izvršbe, saj ta predstavlja izklicno ceno na dražbi.
VSL sklep III Cp 967/2000 — Višje sodišče v Ljubljani