ugotovitev državljanstva

Sentenca

Pri ugotavljanju državljanstva po predpisih bivše FLRJ se pravna podlaga presoja z uporabo takrat veljavnih zakonskih določb, vključno z njihovimi novelami, ki so urejale pogoje za pridobitev oziroma izgubo državljanstva. Za presojo statusa državljana so odločilne okoliščine, kot so domovinska pristojenost, narodnostna pripadnost ter morebitno delovanje v organizacijah, ki so bile v nasprotju z interesi države ali so pomenile protidržavno delovanje v času vojne in okupacije (35. člen Zakona o državljanstvu FLRJ).

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je presojalo status državljanstva kot predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije za osebo, rojeno leta 1911.

    Sodba X Ips 1309/2006 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo izpolnjenost pogojev za pridobitev državljanstva za osebo, ki je bila izseljena v Avstrijo, pri čemer je poudarilo, da pogoj bivanja v tujini ne zahteva, da je oseba v času uveljavitve zakona še živa.

    sodba U 2785/2005 — Upravno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da prijateljevanje s posamezniki ali znanje jezika nista zadostna dokaza za izpodbijanje domneve o nelojalnosti prednikov, ki so bili člani organizacij Kulturbund, Štajerska domovinska zveza in NSDAP.

    Sodba U 972/2003 — Upravno sodišče

  • Sodišče je odpravilo odločbo, ker organ v postopku ni zaslišal tožnika in ni zadostno raziskal okoliščin glede očetove naturalizacije, kar je nujno za presojo tožnikovega statusa državljana.

    Sodba U 783/2001 — Upravno sodišče

  • V konkretnem primeru je bila ugotovitev o nedržavljanstvu oprta na dejstvo, da je tožničin oče pred kritičnim datumom pridobil tuje državljanstvo in s tem izgubil državljanstvo Kraljevine Jugoslavije.

    Sodba U 5/2001 — Upravno sodišče

  • V konkretnem primeru je bilo ugotavljanje državljanstva pravne prednice nujno za rešitev predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije.

    Sodba I Up 676/2001 — Vrhovno sodišče

  • V obravnavanem primeru je bila domneva nelojalnosti utemeljena s članstvom v organizaciji Kulturbund, česar tožnika nista uspela izpodbiti z nasprotnimi dokazi.

    Sodba I Up 489/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo status osebe, ki ji je državljanstvo Kraljevine SHS prenehalo s sklenitvijo zakonske zveze s tujim državljanom pred uveljavitvijo Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS iz leta 1928.

    Sodba I Up 44/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je obravnavalo vprašanje vpliva članstva v Kulturbundu na status državljanstva v postopku ugotavljanja državljanstva po predpisih, veljavnih pred uveljavitvijo ZDRS.

    Sodba I Up 710/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razveljavilo sodbo, ker v postopku ni bilo razčiščeno, ali je tožnica s poroko leta 1938 pridobila tuje državljanstvo, kar je ključno za presojo ohranitve njenega dotedanjega državljanstva.

    Sklep I Up 35/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo status osebe, ki ji je bila izguba državljanstva izrečena s sodbo vojaškega sodišča tik pred uveljavitvijo zakona, pri čemer pravne posledice te sodbe niso bile odpravljene.

    Sodba I Up 455/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo status osebe, ki je bila pripadnik nemške narodnosti in član nacističnih organizacij (Kulturbund, NSDAP) ter je bila obsojena za protislovensko delovanje, kar je vplivalo na (ne)pridobitev državljanstva po noveli zakona.

    Sodba I Up 102/98 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo status osebe nemške narodnosti, ki je bila član Kulturbunda in je ob uveljavitvi predpisov prebivala v tujini, pri čemer se je domneva nelojalnosti nanašala na pogoje za pridobitev državljanstva nove Jugoslavije.

    Sodba U 193/95-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da članstvo v organizaciji Kulturbund kot dokaz o nemški narodnosti in nelojalnem ravnanju v povezavi z odsotnostjo z ozemlja izključuje pridobitev državljanstva FLRJ.

    Sodba U 596/94-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da je članstvo v organizaciji Kulturbund zadosten dokaz za ugotovitev nemške narodnosti, kar je vplivalo na status državljanstva zakoncev Č. v skladu z novelo 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ.

    Sodba U 1552/94-8 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da je članstvo v Kulturbundu in posedovanje rdeče izkaznice zadosten listinski dokaz za utemeljitev statusa osebe nemške narodnosti v postopku ugotavljanja državljanstva.

    Sodba U 38/94-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da je članstvo v organizaciji Kulturbund med drugo svetovno vojno zadostna podlaga za ugotovitev, da je bila oseba nemške narodnosti, kar je vplivalo na status jugoslovanskega državljanstva na dan 28. 8. 1945.

    Sodba U 215/94-6 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je kot odločilno za status državljanstva upoštevalo vpis osebe v sezname članov organizacije Kulturbund in posledice izselitve pred 4. 12. 1948 na podlagi 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ.

    Sodba U 1531/95 — Vrhovno sodišče

Viri