ugovor javnega dobra
Sentenca
Ugovor javnega dobra v postopku določitve pripadajočega zemljišča je utemeljen le, če je zemljišče dejansko imelo status javne dobrine, namenjene splošni rabi, pred 1. januarjem 2003. Dokazno breme za obstoj javnega dobra nosi tisti, ki ugovor poda, pri čemer mora izkazati, da je bila namembnost zemljišča kot javne dobrine vzpostavljena pred navedenim datumom.
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo ugovor javnega dobra, ker nasprotna udeleženka ni dokazala, da so sporne parcele pred 1. 1. 2003 predstavljale grajeno javno dobro lokalnega pomena.
VSL Sklep I Cp 520/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ugovor javnega dobra zahteva dokazilo o namembnosti zemljišča kot dobrine za splošno rabo v času pred 1. 1. 2003.
VSL Sklep I Cp 1939/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožbeno sklicevanje na različne predpise brez konkretnih podatkov o statusu nepremičnine ne zadošča za utemeljitev ugovora javnega dobra.
VSL Sklep I Cp 1039/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor občine, ker ta ni uspela dokazati, da bi sporno zemljišče predstavljalo javno površino za splošno rabo v relevantnem časovnem obdobju.
VSL Sklep II Cp 1862/2019 — Višje sodišče v Ljubljani