ugovor neizpolnitve
Sentenca
Ugovor neizpolnitve (101. člen OZ) je procesno sredstvo v dvostranskih pogodbah, s katerim stranka zavrne izpolnitev svoje obveznosti, dokler druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje nasprotne obveznosti. Ugovor ni utemeljen, če pogodbi nista medsebojno pogojeni oziroma če gre za samostojni pravni razmerji, pri katerih izpolnitev ene ni pogojena z izpolnitvijo druge. Dokazno breme glede povezanosti pogodb in obstoja pogojev za ugovor nosi stranka, ki se na ugovor sklicuje.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je napačno štelo, da je tožena stranka z izjavo o seznanjenosti z odstopom terjatve in potrditvijo njenega obstoja hkrati odpovedala ugovoru neizpolnitve iz temeljnega posla.
VSL Sklep I Cpg 145/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da posojilna pogodba in prodajna pogodba nista bili tako povezani, da bi tožencu omogočali ugovor neizpolnitve za obveznosti iz posojilne pogodbe.
VSL sodba I Cp 3245/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zaradi razdrtja prodajne pogodbe ugovor neizpolnitve ni več mogoč, saj so prenehale obstajati vzajemne pogodbene zaveze.
VSL sodba in sklep I Cpg 661/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da potrditev prejema posojilnega zneska v gotovini s strani tožencev predstavlja ustrezno dokazilo o izpolnitvi kreditne pogodbe s strani kreditodajalca.
VSL sodba I Cp 352/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je ugovarjala, da delo sploh ni bilo opravljeno, kar je sodišče kvalificiralo kot ugovor neizpolnitve in ne kot ugovor zaradi stvarnih napak.
VSL sodba I Cpg 109/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da ugovor naročnika, da je avtor izdelal idejno rešitev v nasprotju z dogovorom in ustvaril nekaj drugega, predstavlja ugovor neizpolnitve in ne ugovor stvarne napake.
Sklep II Ips 99/2004 — Vrhovno sodišče