ugovor tretjega zoper izvršbo
Sentenca
Ugovor tretjega (64. člen ZIZ) je pravno sredstvo, s katerim oseba, ki ni dolžnik, verjetno izkaže svojo pravico na predmetu izvršbe ali zavarovanja, ki preprečuje poseg v njeno lastnino. Sodišče na podlagi ugovora presoja, ali je izvršba oziroma zavarovanje na določenem predmetu dopustno glede na pravno razmerje med dolžnikom in tretjo osebo. Če tretja oseba izkaže lastninsko pravico, ki ni obremenjena z dolžnikovo obveznostjo, je izvršba oziroma zavarovanje na tem delu neupravičeno.
Iz posameznih sodb
-
Tožnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati statusa lizingojemalca, zato ni mogel utemeljiti pravice do posesti nepremičnine, ki je bila predmet izvršbe za izpraznitev in izročitev.
VSL Sodba I Cp 2093/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da osebna služnost in pravnoposlovna prepoved odtujitve in obremenitve ne predstavljata pravice, ki bi preprečevala izvršbo na nepremičnini v obliki prisilne javne dražbe.
VSK Sklep I Ip 261/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnica je v postopku uveljavljala nedopustnost zavarovanja terjatve z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah, na katerih je imela pravico, ki preprečuje izvršbo.
VSL Sodba II Cp 972/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zavarovanje odvzema premoženjske koristi na skupnem premoženju zakoncev nedopustno do deleža zakonca, ki ni dolžnik, saj zavarovanje ne more poseči v tisti del premoženja, ki predstavlja izključno lastnino tretje osebe.
VSK sodba Cp 972/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju ugovora tretjega, ker je ugotovilo, da je zahteva tretjega glede lastništva vseh premičnin na dolžnikovem naslovu dovolj določljiva za meritorno obravnavo pred samim rubežem.
VSM sklep I Ip 393/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo potrebo po tehtanju med pričakovano pravico tretje osebe, ki je opustila vpis v zemljiško knjigo, in zastavno pravico upnika, pridobljeno z zaznambo sklepa o izvršbi.
Sklep II Ips 924/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik v konkretnem primeru ni izkazal stavbne pravice ali druge pravice, ki bi mu podeljevala lastninsko pravico na stavbi, ločeno od zemljišča, zato izvršbe na stavbo ni mogel preprečiti.
VSL sodba I Cp 3224/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugovor zavrnilo, ker je ugotovilo, da dolg izhaja iz poslovanja družbe, katere družbenika sta bila oba zakonca, kar pomeni, da gre za njun skupen dolg.
VSL sodba in sklep I Cp 2152/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela z ugovorom, ker je bila kupoprodajna pogodba, ki je predstavljala njen pravni naslov za solastnino, pravnomočno razvezana še pred odločanjem o izvršbi.
VSL sodba I Cp 1600/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je neuspešno uveljavljala nedopustnost izvršbe na solastninski delež nepremičnine, ki ni bil vpisan v zemljiški knjigi, zaradi česar je prevladalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo v korist upnika.
VSL sodba II Cp 581/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica v času vpisa hipoteke še ni bila vpisana kot lastnica v zemljiški knjigi, zato ugovor ni bil utemeljen.
VSL sodba II Cp 4604/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je zahteval nedopustnost izvršbe na podlagi darilne pogodbe, za katero je sodišče ugotovilo, da je zaradi nedopustne podlage nična, zato tožnik ni uspel izkazati lastninske pravice, ki bi preprečevala izvršbo.
VSC sodba Cp 1128/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi preprečuje le pravnoposlovno razpolaganje, ne ovira pa prodaje nepremičnine na prisilni javni dražbi.
VSL sklep III Cp 6424/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je vlogo tretje osebe, poimenovano kot 'Uveljavljanje lastninske pravice', pravilno kvalificiralo kot ugovor tretjega po 64. členu ZIZ.
VSK sklep II Cpg 48/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnica ni mogla uspešno uveljavljati izločitvene pravice, ker je nepremičnino kupila po tem, ko je bila v zemljiški knjigi že zaznamovana izvršba.
Sodba II IPs 216/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo izločitveni zahtevek tožnikov, ker nista vpisala svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, upnik pa je bil v dobri veri glede lastništva dolžnika, vpisane v zemljiški knjigi.
VSL sodba II Cp 1978/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je za utemeljenost ugovora tretjega nujna kumulativna izkazanost pravnega naslova in pridobitnega načina (posesti) za lastninsko pravico na predmetu izvršbe.
VSL sodba I Cpg 1231/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da po originarni pridobitvi lastninske pravice kupca na javni dražbi tretja oseba nima več pravnega interesa za vložitev ugovora, saj ne more več vplivati na predmet izvršbe.
VSL sklep III Cp 1130/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je rok za vložitev ugovora tretjega omejen s trenutkom prodaje premičnine na javni dražbi, saj po tem trenutku preneha pravna podlaga za uveljavljanje lastninske pravice tretje osebe na predmetu.
VSL sklep III Cp 421/96 — Višje sodišče v Ljubljani