ugovor vesti vojaški dolžnosti
Sentenca
Pravica do ugovora vesti vojaški dolžnosti je utemeljena na humanitarnih razlogih, ki posamezniku preprečujejo uporabo orožja ali služenje vojaškega roka v vojaški enoti. Za priznanje te pravice mora prosilec izkazati, da njegov splošni način življenja in ravnanja v celoti potrjujeta iskrenost in utemeljenost navedenih humanitarnih razlogov (38. člen ZVojD). Zgolj opravljanje posamezne dejavnosti, ki ima humanitarno noto, samo po sebi še ne zadošča za ugotovitev obstoja takšnih razlogov, če iz celotnega ravnanja posameznika ne izhaja dosledno nasprotovanje uporabi orožja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da tožnik zgolj z navedbo o verski pripadnosti ni izkazal religioznega razloga, prav tako pa ni dokazal humanitarne naravnanosti z aktivnim delovanjem v humanitarni organizaciji.
Sodba I Up 414/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ukvarjanje z gasilstvom samo po sebi ne predstavlja zadostnega dokaza o načinu življenja, ki bi potrjeval humanitarni razlog za ugovor vesti.
Sodba I Up 178/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo zahtevo po jasni zakonski ureditvi postopkovnih rokov pri izvajanju dolžnosti zaščite in reševanja za tiste, ki so uveljavili ugovor vesti.
-
Sodišče je presodilo, da tožnik, ki je nabor opravil pred uveljavitvijo zakona o vojaški dolžnosti (5. 5. 1991), ni upravičen do ugovora vesti, saj zakon nima retroaktivne veljave.
Sodba U 842/94-4 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 42. člena Zakona o vojaški dolžnosti z Ustavo, ker je neupravičeno omejeval uveljavljanje ugovora vesti le na čas nabora.