ugovor zastaranja v pritožbenem postopku
Sentenca
Ugovor zastaranja terjatve je materialnopravni ugovor, ki ga mora stranka praviloma uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Če stranka ugovor zastaranja uveljavi šele v pritožbi kot pritožbeno novoto, mora sodišče presoditi, ali je utemeljenost tega ugovora mogoče preizkusiti na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena v postopku na prvi stopnji. Če dejansko stanje v izpodbijani sodbi ne omogoča preizkusa utemeljenosti ugovora, sodišče nima podlage za njegovo upoštevanje, kar lahko vodi do razveljavitve sodbe in vrnitve zadeve v novo sojenje (360. člen ZOR, 355. člen ZPP/77).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo ugovor zastaranja, ker ga je toženec podal prepozno, s čimer je bila kršena prepoved pritožbenih novot.
VSL Sodba II Cp 833/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi tožena stranka ni izkazala opravičljivih razlogov za prepozno navajanje ugovora zastaranja, zato pritožbeno sodišče navedb ni upoštevalo.
VSL Sodba I Cpg 260/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru pritožnik ugovora zastaranja ni podal pravočasno v postopku pred sodiščem prve stopnje, zato ga v pritožbi ni bilo mogoče upoštevati.
VSL sodba II Cp 236/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker toženec zaradi pravne neukosti ugovora zastaranja ni podal pravočasno, prvostopenjsko sodišče pa na podlagi obstoječih dejstev ni moglo preizkusiti utemeljenosti zastaranja dela terjatve.
VSL sodba in sklep I Cp 576/99 — Višje sodišče v Ljubljani