ugovor zoper sklep o izvršbi
Sentenca
Dolžnik mora v ugovoru zoper sklep o izvršbi navesti vsa pravno pomembna dejstva in predložiti dokaze, ki preprečujejo izvršbo, v prekluzivnem roku osmih dni od prejema sklepa. Naknadna navedba dejstev in dokazov po izteku roka je dopustna le, če dolžnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel ponuditi pravočasno. Obrazloženost ugovora je procesna predpostavka, ki zahteva konkretizacijo ugovornih razlogov.
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Zakon o Jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS)
- Zakon o izvršilnem postopku (ZIP)
- Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik o sodnih izvedencih in…)
- Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE)
- Zakon o notariatu (ZN)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod)
- Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)
- Zakon o menici (ZM)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (Uredba Evropskega parlamenta in…)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče pri odločanju o ugovoru ni moglo upoštevati upnikovega naknadnega delnega umika predloga za izvršbo, ker je bil ugovor vložen pred tem dejanjem.
VSL Sklep I Ip 1162/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnikov ugovor je bil zavrnjen, ker je bilo izkazano, da je nepremičnina v trenutku odločanja o nadaljevanju izvršbe že bila vpisana na njegovo ime.
VSL Sklep I Ip 907/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev zgolj s predlogom za lastno zaslišanje, če pred tem ni podal konkretnih dejstev o poplačilu terjatve.
VSM Sklep I Ip 174/2025 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 335. člen OZ · 335. člen, odstavek 3 OZ · 356. člen OZ · 356. člen, odstavek 1 OZ · 356. člen, odstavek 2 OZ · 366. člen URS · 22. člen ZIZ · 15. člen ZIZ · 21. člen ZIZ · 21. člen, odstavek 1 ZIZ · 53. člen ZIZ · 53. člen, odstavek 1 ZIZ · 53. člen, odstavek 2 ZIZ · 55. člen ZIZ · 55. člen, odstavek 1 ZIZ · 55. člen, odstavek 1, točka 11 ZIZ · 55. člen, odstavek 1, točka 8 ZIZ · 56. člen ZIZ · 58. člen ZIZ · 9. člen ZIZ · 9. člen, odstavek 2 ZIZ · 9. člen, odstavek 3 ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 365. člen ZPP · 365. člen, odstavek 1 ZPP · 365. člen, odstavek 1, točka 3 ZPP · 366. člen -
Dolžnikove navedbe o neprimernosti in neizvršljivosti izvršilnega naslova niso upoštevne, če je bil ta naslov že pravnomočno potrjen v predhodnem postopku.
VSC Sklep I Ip 7/2025 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugovor zavrnilo, ker dolžnik ni izkazal dejanskega plačila terjatve, saj je bila transakcija zaradi nezadostnega stanja na računu po naknadnih bremenitvah zavrnjena.
VSC Sklep II Ip 353/2024 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 62. člen -
Sodišče je zavrnilo dolžničine ugovore o nezakonitem delovanju prvotne upnice in višini terjatve, saj ti razlogi ne predstavljajo pravno relevantnih ovir za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.
VSC Sklep I Ip 304/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče poudarja, da institut ugovora zagotavlja ravnovesje med pravico do sodnega varstva upnika in varstvom dolžnika v primeru morebitne zlorabe izvršilnega postopka.
VSL Sklep II Cp 735/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor kot neobrazložen, ker se je dolžnik v ugovoru skliceval na dejstva iz drugega izvršilnega postopka, ki niso bila pravno upoštevna za obravnavano zadevo.
VSC Sklep I Ip 32/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da osebne okoliščine dolžnika, kot sta premoženjsko stanje ali bivanjska stiska, niso pravno relevantni ugovorni razlogi za preprečitev izvršbe po 55. členu ZIZ.
VSC Sklep I Ip 22/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrglo ugovor dolžnika, ki je bil vložen po izteku osemdnevnega roka, pri čemer dolžnikove navedbe o zdravstvenih težavah kot vzroku za zamudo niso vplivale na pravilnost odločitve o prepoznosti.
VSC Sklep I Ip 318/2023, enako tudi , — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sklep, ker je prvostopenjsko sodišče vsebinsko odločilo o nepopolnem (nepodpisanem) ugovoru, namesto da bi dolžnika najprej pozvalo k njegovi dopolnitvi.
VSL Sklep I Ip 1141/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugovor dolžnika utemeljilo na dejstvu, da je odpadla podlaga za izterjavo sodnih penalov zaradi spremenjene pravne situacije glede pravice do posesti.
VSL Sklep I Ip 728/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo ugovor kot prepozen, ker je bila vročitev sklepa dolžniku opravljena osebno prek pooblaščene osebe, kar je bilo razvidno iz vročilnice v spisu.
VSC Sklep II Ip 141/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugovor zavrnilo kot neobrazložen, ker dolžnik ni prerekal obstoja terjatve iz izvršilnega naslova in ni navedel nobenega zakonskega razloga, ki bi preprečeval izvršbo.
VSC Sklep I Ip 59/2023, enako tudi , , , , — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo ugovor, ker dolžničino sklicevanje na slabo premoženjsko stanje ne predstavlja zakonsko predvidenega ugovornega razloga.
VSC Sklep I Ip 2/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo dolžnost obrazložitve ugovora v skladu z zakonskimi zahtevami, pri čemer je dolžnik dolžan navesti konkretna pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo.
VSC Sklep I Ip 323/2022, enako tudi , — Višje sodišče v Celju
-
Dolžnik je neuspešno ugovarjal izvršbi z navedbami o vloženi tožbi v novi pravdi in o svojem slabem premoženjskem stanju (upokojenec z nizko pokojnino).
VSM Sklep I Ip 790/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnik je v postopku izvršbe inšpekcijskega ukrepa neuspešno ugovarjal zakonitosti same inšpekcijske odločbe, namesto da bi izpodbijal vprašanja, povezana s samo izvršbo.
UPRS Sodba I U 1900/2019-19 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik v izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na pravilnost pravdnega postopka, v katerem je bil izdan izvršilni naslov.
VSC Sklep I Ip 297/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da obstoj družinske skupnosti v izvršilnem postopku ni pravno pomemben za presojo utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi za preživnino.
VSC Sklep I Ip 249/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je ugovor dolžnika glede višine obresti pavšalen, ker ni navedel konkretnih razlogov za napačen izračun.
VSL Sklep I Ip 808/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZDavP-2 · 145. člen ZDavP-2 · 145. člen, odstavek 2 ZDavP-2 · 145. člen, odstavek 2, točka 4 ZDavP-2 · 145. člen, odstavek 2, točka 9 ZDavP-2 · 152. člen ZDavP-2 · 152. člen, odstavek 1 ZDavP-2 · 3. člen ZDavP-2 · 3. člen, odstavek 4 ZDavP-2 · 79. člen ZDavP-2 · 79. člen, odstavek 2 ZIZ · 17. člen ZIZ · 17. člen, odstavek 1 ZIZ · 17. člen, odstavek 1, točka 3 ZIZ · 21. člen ZIZ · 239. člen ZIZ · 243. člen ZIZ · 244. člen ZIZ · 244. člen, odstavek 1 ZIZ · 244. člen, odstavek 2 ZIZ · 46. člen ZIZ · 46. člen, odstavek 1 -
Sodišče je zavzelo stališče, da se procesna pravila o dopolnitvi vloge (108. člen ZPP) ne uporabljajo za ugovor zoper sklep o izvršbi, zato nepopolnega ugovora ni treba pozivati k dopolnitvi.
VSC Sklep I Ip 171/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je napačno štelo, da je ugovor neutemeljen zgolj zato, ker je upnica že vrnila razliko med bruto in neto zneski, saj to ne vpliva na vprašanje, ali je bila izvršba za te zneske sploh utemeljeno dovoljena.
VSM Sklep I Ip 257/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrglo dopolnitev ugovora, ker je bila vložena po izteku osemdnevnega roka za ugovor, čeprav je bil sam ugovor vložen pravočasno.
VSL Sklep II Cp 561/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik v ugovoru ni natančno navedel, katere postavke v seznamu izvršilnih naslovov se ne ujemajo z njegovimi knjigovodskimi podatki, temveč je zgolj pavšalno navajal neskladje v višini terjatve.
VSC Sklep II Ip 60/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da ponovljene trditve dolžnika o želji po obročnem plačilu ne zadostujejo za utemeljenost ugovora po 55. členu ZIZ, če upnik k takšnemu dogovoru ni pristal.
VSC Sklep II Ip 51/2022 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bil dolžnikov ugovor zavrnjen, ker je zgolj pavšalno zanikal obstoj in višino terjatve, ne da bi navedel dejstva ali predložil dokaze, ki bi izkazovali razloge za preprečitev izvršbe.
VSC Sklep I Ip 52/2022 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 55. člen -
Sodišče je na podlagi dolžnikovega ugovora ugotovilo zastaranje terjatve, posledično razveljavilo sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja.
VSC Sklep I Ip 37/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je po razveljavitvi sklepa o izvršbi v pravdnem postopku odločilo o plačilu terjatve s sodbo, namesto da bi sklep o izvršbi ohranilo v veljavi.
VSL Sodba I Cp 206/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo dolžnikovo obveznost substanciranja ugovornih navedb o prenehanju izvršljivosti terjatve zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin.
VSM Sklep I Ip 786/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Dolžnik je ugovarjal nepravilnosti višine glavnice, vendar je sodišče ugovor zavrnilo, ker navedb ni konkretiziral in ker je bila višina v predlogu za izvršbo skladna z izvršilnim naslovom.
VSC Sklep I Ip 26/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče se mora pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi izrecno opredeliti do vseh ugovornih navedb, vključno z zastaranjem zakonskih zamudnih obresti.
VSC Sklep I Ip 15/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo dokazno vrednost kopije poštne knjige kot dokaza o vročitvi, saj ta ne izpodbija uradnega obvestila o opravljeni vročitvi, ki potrjuje nastop fikcije vročitve.
VSC Sklep II Ip 2/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da dejstvo, da na predmetnih nepremičninah dolžnik opravlja dejavnost ali ima dom, ne preprečuje izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.
VSC Sklep I Ip 398/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da trditve o stanovanjski stiski, slabem zdravstvenem stanju ali premoženjskih težavah dolžnika same po sebi ne predstavljajo pravno relevantnih razlogov za preprečitev izvršbe na nepremičnino v fazi ugovora zoper sklep o nadaljevanju izvršbe.
VSC Sklep I Ip 393/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da narok v izvršilnem postopku ni namenjen dopolnjevanju prepoznega ugovora, temveč zgolj razčiščevanju tistih spornih vprašanj in izvajanju tistih dokazov, ki so bili pravočasno navedeni v ugovoru.
VSL Sklep II Ip 1578/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da začasna odredba pravdnega sodišča lahko vpliva na izvršilni postopek, če se nanaša na vsebino izvršilnega naslova, na podlagi katerega teče izvršba za nedenarno terjatev.
VSK Sklep I Ip 151/2021 — Višje sodišče v Kopru
-
Dolžnik je neuspešno uveljavljal dejstvo, da nima v posesti stvari, ki je predmet izvršbe na izročitev, in da je bila zoper neznano osebo vložena kazenska ovadba.
VSC Sklep I Ip 173/2021, enako tudi , , , , — Višje sodišče v Celju
-
Dolžnik je neuspešno uveljavljal, da bi moral biti zaradi specifičnega položaja delodajalca, ki ni bil stranka predhodnega pravdnega postopka, izvzet iz 8-dnevnega roka za ugovor.
VSL Sklep I Ip 629/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor, ker je dolžnica izpodbijala pravilnost postopka, v katerem je bil pridobljen izvršilni naslov, namesto da bi navajala razloge, ki preprečujejo izvršbo po 55. členu ZIZ.
VSC Sklep I Ip 163/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Tožena stranka je v pravdi neuspešna, če na dopolnitev tožbe, v kateri tožeča stranka argumentirano zavrne ugovorne navedbe, ne odgovori in ne konkretizira svojih trditev.
VSL Sodba II Cpg 66/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik ne more v ugovoru zoper sklep o izvršbi uveljavljati dejstev glede neobstoja terjatve, če se je postopek osebnega stečaja z odpustom obveznosti končal pred izdajo izvršilnega naslova, saj bi moral ta dejstva uveljavljati v pravdnem oziroma kazenskem postopku.
VSC Sklep I Ip 114/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo, da je upnikov izvršilni naslov izgubil pravni učinek, ker ga je nadomestila začasna odredba, ki ima pomen sklepa o izvršbi še pred pravnomočnostjo.
VSL Sklep II Ip 427/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da niti v primeru potrošniških sporov ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev ne more biti predmet presoje v izvršilnem postopku.
VSL Sklep I Ip 265/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da napačna navedba pravne narave izvršilnega naslova (npr. ali je bil izdan v gospodarskem sporu) ne preprečuje dovolitve izvršbe, temveč lahko predstavlja le razlog za zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
VSC Sklep I Ip 49/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da socialni položaj dolžnika v fazi dovolitve izvršbe ni pravno relevanten ugovorni razlog, saj je varovan šele v fazi oprave izvršbe z določbami o omejitvah izvršilnih sredstev.
VSC Sklep I Ip 37/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji izpolnitve nedenarne obveznosti sledilo izvedenskemu mnenju, saj ni bilo nejasnosti glede dejstva, da dolžnik določenega dela trase ni saniral.
VSC Sklep I Ip 23/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugodilo ugovoru dolžnika in razveljavilo sklep o izvršbi, ker paricijski rok ni bil določen niti v izvršilnem naslovu niti v prvotnem sklepu o izvršbi.
VSL Sklep II Ip 207/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnica je sklep o izvršbi izpodbijala le glede dovoljenih izvršilnih sredstev (izvršba na nepremičnino), pri čemer ni prerekala same terjatve, zato je sodišče presojalo le dopustnost izbranega izvršilnega sredstva.
VSC Sklep I Ip 415/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je dolžno po izvedbi dokaznega postopka v ugovorni fazi zanesljivo ugotoviti obstoj dolžnikovega premoženja v Republiki Sloveniji, če dolžnik ugovarja mednarodno pristojnost, namesto da bi se zanašalo le na upnikove navedbe.
VSL Sklep I Ip 1296/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnica v ugovoru ni navedla določnih dejstev o prenehanju terjatve in je neutemeljeno pričakovala, da bo sodišče samo opravilo poizvedbe o njenih plačilih na TRR upnika.
VSC Sklep I Ip 395/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Pri presoji ugovora nesorazmernosti izvršilnega sredstva mora sodišče upoštevati vse okoliščine primera, da vzpostavi pravično ravnotežje med zasledovanim ciljem poplačila upnika in posegom v dolžnikovo pravico do mirnega uživanja premoženja.
VSC Sklep I Ip 383/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo dolžnikov ugovor, ker iz predloga za izvršbo ni izhajalo, da bi upnika zahtevala solidarno izpolnitev terjatve, navedba enotnega transakcijskega računa pooblaščenca pa sama po sebi ne dokazuje obstoja solidarnosti med upnikoma.
VSC Sklep I Ip 382/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Dolžnikove navedbe o prenizki pokojnini in izvzetosti sredstev iz izvršbe ne predstavljajo pravno relevantnega ugovornega razloga zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.
VSC Sklep I Ip 322/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrglo ugovor, ker je bil vložen po preteku 8-dnevnega roka, dolžnik pa ni izkazal, da bi ugovor temeljil na dejstvih, ki so nastopila po izdaji sklepa o izvršbi.
VSC Sklep I Ip 261/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo razliko v standardu obrazloženosti ugovora med izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi različne stopnje ugotovljenosti terjatve.
VSM Sklep I Ip 494/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da v fazi pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne preverja obstoja virov za izvršilna sredstva, zato ugovor o pomanjkanju predmetov izvršbe ne vpliva na dovolitev izvršbe.
VSC Sklep I Ip 220/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik s pavšalnim zatrjevanjem o rednem odplačevanju kredita prek upravne izplačilne prepovedi ne more izpodbiti z listinami podprtih navedb upnika o višini dolga.
VSC Sklep I Ip 229/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razsodilo, da umik upnikovega predloga za izvršbo ne pomeni avtomatičnega prenehanja pravnega interesa dolžnika za odločanje o že vloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
VSC Sklep II Ip 218/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo ugovor zastaranja, ker ga dolžnik ni uveljavljal že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, zato se v pritožbenem postopku šteje za nedopustno novoto.
VSC Sklep I Ip 176/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da osebne okoliščine dolžnika in odsotnost prostovoljnega dogovora z upnikom ne predstavljajo pravno relevantnih ugovornih razlogov v izvršilnem postopku.
VSC Sklep I Ip 208/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo ugovor, ker je dolžnica z njim poskušala izpodbijati materialnopravno zakonitost izvršilnega naslova, namesto da bi navajala razloge, ki preprečujejo izvršbo po 55. členu ZIZ.
VSC Sklep I Ip 179/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugovor dolžnika zavrnilo kot neobrazložen, ker v njem ni navedel pravno odločilnih dejstev v zvezi z novim izvršilnim sredstvom (rubež in cenitev premičnin).
VSC Sklep I Ip 48/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Ugovor je bil utemeljen, ker upnik po odstopu od najemne pogodbe ni več imel izvršilnega naslova za izterjavo najemnin za obdobje po prenehanju pogodbe.
VSL Sklep II Ip 2171/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da upnik ni dolžan odgovarjati na ugovor, če so vsa relevantna dejstva za presojo ugovornih razlogov že razvidna iz izvršilnega naslova in predloga za izvršbo.
VSL Sklep II Ip 116/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 38. člen -
Sodišče je dolžnici priznalo ugovor zastaranja, čeprav ga ni formalno poimenovala, ker je šlo za pravo neuko stranko v postopku zoper star izvršilni naslov.
VSL Sklep II Ip 2772/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je pravilnost ugotovitve izvršljivosti odločbe predmet ugovornega postopka, v katerem se presoja utemeljenost dolžnikovih navedb.
VSL Sklep III Ip 1744/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžnikov ugovor razumelo kot uveljavljanje materialnopravnega prenehanja obveznosti zaradi izteka predpogodbe, kar predstavlja utemeljen razlog za razveljavitev sklepa o izvršbi.
VSL Sklep III Ip 917/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik ni predlagal odloga izvršbe, zato ugovor zoper sklep o izvršbi ni preprečil nadaljevanja izvršilnih dejanj.
VSC Sklep I Ip 85/2018 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 40.c člen -
Sodišče je dolžnikov ugovor po izteku roka zavrglo, ker je dolžnik navajal razloge glede nastanka terjatve, ki bi jih moral uveljavljati že v ugovoru zoper naložitveni del sklepa.
VSM sklep I Ip 317/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da mora dolžnik zaradi kratkega ugovornega roka v primeru pomanjkanja listin predlagati izvedbo dokazov (npr. poizvedbe), da bi zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu.
VSL sklep III Ip 3520/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnikove dokazne listine o plačilih ne morejo nadomestiti manjkajoče trditvene podlage v ugovoru, saj mora dolžnik dejstva o prenehanju terjatve določno opredeliti.
VSM sklep I Ip 728/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot ugovorni razlog prenehanja terjatve priznalo položitev dolgovanega zneska na sodni polog.
VSL sklep III Ip 2537/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je uveljavljal ugovor pobota na podlagi zneska, pridobljenega s prodajo predmeta leasinga, ki ga je štel za denarno protivrednost v izvršilnem naslovu.
VSM sklep I Ip 310/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Dolžnik je neuspešno poskušal v izvršilnem postopku uveljavljati ugovore glede zastaranja terjatve in vročanja pisanj, ki bi jih moral uveljavljati v pravdnem postopku.
VSM sklep I Ip 243/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sklenjen, a nerealiziran sporazum o obročnem plačilu dolga ne predstavlja ovire za vložitev predloga za izvršbo.
VSM sklep I Ip 25/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo postopek, ker ni zaslišalo zakonitega zastopnika dolžnika glede zatrjevanega ustnega dogovora o odlogu plačila, ki ga je upnik zanikal.
VSC sklep II Ip 71/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sklep zaradi pomanjkljive obrazložitve pogojev za pobot, ki jih je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
VSM sklep I Ip 1327/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot dokaz o plačilu dolga upoštevalo potrdilo o nakazilu, v katerem je bil v rubriki namen naveden sklic na sodbo, s katero je bila obveznost naložena.
VSC sklep I Ip 67/2015 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 55. člen -
Sodišče je zavrnilo upoštevanje dopolnitve ugovora, ki je bila vložena po izteku prekluzivnega roka.
VSL sklep III Ip 3213/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora dolžnik, ki zatrjuje prenehanje obveznosti po izvršilnem naslovu, predložiti zanesljive dokaze, pri čemer zapisnik Centra za socialno delo o razgovoru o stikih ne zadostuje kot dokaz o plačilu preživnine.
VSM sklep I Ip 700/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Dolžnik je neuspešno uveljavljal insolventnost kot razlog za ugovor zoper sklep o izvršbi, češ da bi plačilo terjatve pomenilo privilegiranje upnika.
VSL sklep II Ip 295/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se ugovor, ki se nanaša na terjatev (opozicijski razlog), nanaša na izvršilni postopek kot celoto.
VSL sklep III Ip 899/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora dolžnik pri izpodbijanju izvršilnega naslova v ugovornem postopku izkazati sporna dejstva z gotovostjo, saj ugoditev ugovoru pomeni poseg v že obstoječo izvršilno podlago.
VSC sklep I Ip 30/2014 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 53. člen -
Sodišče je poudarilo, da izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti vročitve odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov, če ta formalno izkazuje izvršljivost.
VSC sklep I Ip 6/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku omejeno z ugovorno prekluzijo, kar dolžniku preprečuje naknadno navajanje novih plačil po izteku roka.
VSL sklep I Ip 3359/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžno upoštevati procesno varstvo dolžnika, kadar upnik v predlogu za izvršbo ne predstavi jasne strukture terjatve, kar vpliva na dokazno breme v ugovornem postopku.
VSL sklep I Ip 387/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da uveljavljanje izvzetja predmetov iz izvršbe v fazi same oprave izvršbe (rubeža) ne more biti obravnavano kot ugovor zoper sklep o izvršbi, če predmeti v sklepu niso bili konkretno navedeni.
VSL sklep III Ip 352/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da pritožnica ni izkazala konkretnih podatkov o višini domnevnega poplačila terjatve, zato njena pritožba zoper procesni sklep ni mogla biti uspešna.
VSM sklep I Ip 403/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je napačno zavrnilo dokaz z zaslišanjem strank o zatrjevanem ustnem dogovoru o podaljšanju roka za poplačilo kredita, čeprav je notarski zapis določal pisno obliko sprememb.
VSC sklep II Ip 192/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti dokazni standard za uspeh ugovora zoper izvršilni naslov strožji zaradi varstva pravne varnosti, ki jo zagotavlja že obstoječi izvršilni naslov.
VSL sklep I Ip 708/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Nova dolžnica je vlogo, naslovljeno kot pritožba, uveljavljala kot ugovor zaradi omejitve odgovornosti za dolgove do višine vrednosti zapuščine.
VSM sklep I Ip 1377/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnikovo opozorilo o neobstoju terjatve ne more preprečiti izvršbe na terjatev, saj se resničnost obstoja terjatve ugotavlja šele v fazi njene izterjave od dolžnikovega dolžnika.
Sodba III Ips 107/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je po razveljavitvi sklepa o izvršbi nadaljevalo postopek v pravdi, kjer je odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
VSK sodba Cpg 58/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
Dolžnica je ugovarjala zahtevku po višini s trditvijo o delnem plačilu, vendar ugovora ni ustrezno konkretizirala v razmerju do izvršilnega naslova.
VSC sklep I Ip 130/2012 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavani zadevi je bilo dokazno breme glede zatrjevanega plačila preživnine na roke na strani dolžnika, ki pa dejstva o opravljenem plačilu ni uspel dokazati.
VSC sklep I Ip 16/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Dolžnica se na dogovorjeno krajevno pristojnost ni sklicevala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, zato je bilo njeno kasnejše uveljavljanje sporazuma o pristojnosti v pripravljalni vlogi v pravdnem postopku zavrnjeno kot prepozno.
Sklep I R 124/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru razveljavilo sklep o ugovoru zaradi absolutne bistvene kršitve postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker odločitev ni bila ustrezno obrazložena v luči spornih navedb o plačilu preživnine.
VSC sklep I Ip 363/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da nezmožnost plačila preživnine zaradi pomanjkanja sredstev ali neizkoriščena možnost uveljavljanja preživnine iz preživninskega sklada ne predstavljata ugovornega razloga po 55. členu ZIZ.
VSC sklep I Ip 395/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Prosilec je neuspešno uveljavljal dejstvo skupnega bivanja kot razlog za ugovor zoper izvršbo preživnine, čeprav to ne predstavlja zakonsko predvidenega ugovornega razloga iz 55. člena ZIZ.
sodba I U 1011/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da prosilka v ugovoru ni navajala razlogov iz 55. člena ZIZ, temveč je zgolj ponavljala navedbe iz prejšnjega pravdnega postopka, zato ugovor ni bil obrazložen.
sodba IV U 288/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pritožba ni ustrezno procesno sredstvo za uveljavljanje ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža, saj mora novi dolžnik to uveljavljati v ugovoru po 56.a členu ZIZ.
VSL sklep I Ip 3964/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je odločitev o stroških v izvršilnem postopku sestavni del odločitve o ugovoru, če dolžnik izpodbija celoten sklep o izvršbi in ne zgolj stroškovnega dela.
VSK sklep II Ip 404/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila sporna dolžničina navedba o prenehanju preživninske obveznosti zaradi izboljšanega materialnega položaja upnika.
VSC sklep I Ip 280/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Dolžnik je kot dokaz za ugovor predložil le interni sklep upravnega odbora o seznanitvi z insolventnostjo, kar je sodišče ocenilo kot nezadostno.
VSL sklep I Ip 515/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo dolžnikovo pravico do uveljavljanja ugovora po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ v luči odločbe Ustavnega sodišča U-I-135/00, ki ureja položaj dolžnikov v primeru pravnega nasledstva po izbrisu družbe.
VSL sklep II Ip 2003/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se izbris dolžnika iz sodnega registra po zaključku glavne obravnave uveljavlja z ugovorom po 8. točki 55. člena ZIZ v izvršilnem postopku, saj gre za dejstvo, ki je nastopilo po izdaji sodbe.
Sodba II Ips 591/2007 — Vrhovno sodišče
-
Dolžnica s svojim ugovorom ni mogla uspeti, ker so bili predmet izterjave pravdni stroški iz izvršilnega naslova, dolžničine navedbe o obveznostih izbrisane družbe pa z njimi niso bile povezane.
VSL sklep I Ip 1550/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo ugovor kot prepozen, ker je dolžnik zamudil tridnevni rok, čeprav je bil na ta rok izrecno opozorjen v pravnem pouku sklepa o izvršbi, iz predloga pa je jasno izhajalo, da gre za menični spor.
VSL sklep II Ip 507/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali se dolžnikove pritožbene navedbe glede neobstoja izvršljivosti notarskega zapisa uvrščajo med razloge, ki jih mora sodišče preizkusiti po uradni dolžnosti.
VSK sklep I Ip 464/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da lahko izvršilno sodišče vsebinsko obravnava ugovor glede same terjatve in dolžnika napoti na pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
VSM sklep I Ip 678/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je štelo ugovor za obrazložen, ker je dolžnik zatrjeval pomanjkanje pasivne legitimacije in plačilo terjatve, pri čemer je sodišče v takem primeru dolžno šteti, da je dolžnik predlagal tudi lastno zaslišanje kot dokaz.
VSC sklep I Ip 166/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je dolžno v izreku jasno razmejiti uspeh dolžnika pri ugovoru, zlasti kadar gre za preživninske terjatve kot občasne dajatve, kjer je prišlo do delnega plačila po vložitvi predloga za izvršbo.
VSL sklep I Ip 1413/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik ne more doseči odpusta zamudnih obresti, ki so bile dosojene v izvršilnem naslovu, saj je izvršilno sodišče vezano na vsebino tega naslova.
VSC sklep I Ip 738/2008 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 55. člen -
Sodišče je ugovor zavrglo, ker je bil vložen po izteku osemdnevnega roka, dolžnik pa v vlogi ni predložil dokazov o prenehanju terjatve, ki bi omogočili obravnavo po izteku roka.
VSC sklep Cp 17/2009 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 58. člen -
Sodišče je poudarilo, da težko socialno stanje dolžnika ni pravno relevanten razlog za ugovor zoper sklep o izvršbi, če dolžnik ne izpodbija same verodostojnosti listine ali obstoja terjatve.
VSC sklep I Ip 591/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik ne more z ugovorom prenehanja terjatve uspešno izpodbijati izvršbe, če bi dejstva, na katera se sklicuje, moral in mogel uveljavljati že v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov.
VSC sklep I Ip 888/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da vprašanje teka obresti v fazi dovolitve izvršbe ni predmet presoje, saj se o tem odloča šele ob plačilu.
VSK sklep I Ip 977/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru dolžnik ni uspel dokazati obstoja ugovornega razloga pobota terjatev po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.
VSC sklep II Ip 668/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Dolžnica je v ugovoru neuspešno uveljavljala plačilo dolga, ki naj bi se zgodilo pred izdajo in pravnomočnostjo plačilnega naloga, ki je služil kot izvršilni naslov.
VSC sklep I Ip 776/2007 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavani zadevi dolžnik ni mogel z ugovorom izpodbijati oderuških obresti v izvršilnem naslovu, saj je bil sporazum o ustanovitvi zastavne pravice pravnomočen izvršilni naslov.
VSC sklep I Cp 412/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Dolžnik ne more z ugovorom v izvršilnem postopku uspešno izpodbijati pravilnosti izvršilnega naslova zaradi procesnih kršitev v postopku, kjer je ta nastal.
VSC sklep I Cp 1914/2006 — Višje sodišče v Celju
-
V tej zadevi dolžnik ni predložil dokazov o prenehanju najemnega razmerja, ki bi izpodbijali izvršljivost terjatev iz notarskega zapisa.
VSK sklep II Ip 96/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev postopka, ker se ni opredelilo do dolžnikovih ugovornih navedb glede napačnega načina obračuna obresti.
VSK sklep II Cp 434/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da splošna določba v sodni poravnavi o ureditvi vseh medsebojnih razmerij ne zadošča za utemeljitev ugovornega razloga prenehanja terjatve, če iz besedila poravnave ne izhaja, da je zajeta tudi konkretna terjatev iz izvršilnega naslova.
VSK sklep II Ip 23/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da ugovor zoper sklep o izvršbi ne more biti uspešen, če se nanaša zgolj na način izračuna obresti, saj to ne predstavlja spora o dejstvih, ki bi preprečeval izvršbo.
Sklep II Ips 283/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil ugovor zoper sklep o izvršbi utemeljen zaradi nastopa zastaranja judikatne terjatve.
VSL sklep II Cpg 988/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor dolžnika, ker ni konkretiziral pomanjkljivosti na predloženih fakturah, temveč je le pavšalno zatrjeval njihovo neustreznost.
VSK sklep I Cpg 182/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da nepotrebna vročitev ugovora upniku v postopku na podlagi verodostojne listine ne pomeni bistvene kršitve določb postopka, če to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.
VSK sklep II Cpg 164/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo dokazne predloge dolžnice, ker so bile njene trditve v ugovoru o izpolnitvi obveznosti kontradiktorne, zaradi česar ni bilo mogoče jasno razbrati, katera dejstva naj bi se z dokazi sploh dokazovala.
VSK sklep II Cp 552/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zanikanje prejema blaga brez konkretizacije in predložitve dokazov o neveljavnosti dobavnic ne zadostuje za obrazložen ugovor.
VSK sklep II Cpg 99/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Ugovor je bil utemeljen, ker je bila terjatev že predmet rubeža v drugi izvršilni zadevi, kar je preprečilo njeno ponovno izvršbo v obravnavanem primeru.
VSM sklep II Cp 1276/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da mora o ugovornih trditvah glede prehoda obveznosti iz izbrisane pravne osebe na družbenika odločiti prvostopno izvršilno sodišče v okviru ugovornega postopka.
VSM sklep II Cpg 112/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugodilo ugovoru dolžnika, ker je bilo na podlagi potrdila o zdravstvenem zavarovanju ugotovljeno, da dolžnik pri osebi, ki jo je upnik navedel kot delodajalca, ni zaposlen, temveč je pri njej le zdravstveno zavarovan kot družinski član.
VSK sklep II Cp 161/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bil ugovor dolžnika zavrnjen kot neutemeljen, ker dolžnik ni predložil ali predlagal dokazov za svoje trditve o številu delavcev in reklamaciji gradbenih del.
VSK sklep II Cpg 9/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno poskušal izpodbijati pravnomočno sodbo z navajanjem okoliščin o sklenitvi pogodbe in zadržanju are, kar predstavlja nedovoljeno izpodbijanje izvršilnega naslova.
VSK sklep II Cpg 56/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razjasnilo, da delno izpodbijanje sklepa o izvršbi zaradi ugovora o nezapadlosti terjatve ne terja celotne razveljavitve sklepa o izvršbi.
VSK sklep II Cpg 32/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je dolžnik ugovarjal izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, pridobljenega pred potrditvijo prisilne poravnave, kar predstavlja utemeljen ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.
VSK sklep II Cp 45/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo prekluzivni značaj ugovora zoper krajevno pristojnost v primeru prehoda iz izvršilnega v pravdni postopek.
Sklep I R 11/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj predlog za zaslišanje strank ne zadostuje za utemeljenost ugovora, kadar upnik zanika plačilo dolga, ki temelji na pravnomočni sodni odločbi.
VSK sklep II Cp 779/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče poudarja, da zgolj zatrjevanje dejstev brez njihove vsebinske obrazložitve in predložitve ustreznih dokazov ne zadošča za uspešen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
VSL sklep III Cp 4892/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo ugovor kot prepozen, ker dolžnik ni uspel izpodbiti ugotovitve o pravilnosti vročitve sklepa na naslov, ki je bil sodišču znan v času vročanja.
VSK sklep II Cp 700/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da po pravnomočnosti sklepa o izvršbi dolžnik ne more več izpodbijati izvršljivosti naslova prek ugovora, če je bila izvršba že dovoljena.
VSK sklep II Cp 674/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru dolžnik ni mogel z ugovorom uveljavljati plačila akontacije kot razloga za preprečitev izvršbe, saj je bila v izvršilnem naslovu naložena vrnitev premičnin, ne pa plačilo kupnine.
VSK sklep II Cpg 131/2005 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZIZ · 55. člen -
Sodišče je pojasnilo razmejitev med uveljavljanjem pogojev prisilne poravnave v pravdnem in izvršilnem postopku glede na čas nastanka izvršilnega naslova.
VSL sklep III Cp 2437/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnica je zgolj navajala, da nima premoženja, medtem ko je upnik s zemljiškoknjižnim izpiskom dokazal obstoj nepremičnine, s čimer so bile dolžničine trditve demantirane.
VSL sklep III Cp 2214/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor utemeljen, ker je dolžnik s pogodbo o prenosu poslovnega deleža dokazal, da v času izvršbe ni več imel statusa družbenika in s tem ni bil zavezan za obveznosti izbrisane družbe.
VSL sklep III Cp 1733/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se presoja stroškov v sklepu o izvršbi opravi hkrati z odločanjem o ugovoru, če dolžnik stroške izpodbija v okviru svojega ugovora.
VSK sklep II Cpg 203/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da dolžničine pavšalne navedbe o drugačnih pogodbenih določilih in ceni aparatov brez predloženih dokazov ne zadostujejo za obrazložen ugovor.
VSC sklep Cp 211/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče ni pravilno ovrednotilo dolžničinih trditev o plačilu, kar je vplivalo na pravilnost odločitve o ugovoru.
Sklep II IPs 635/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče poudarja, da je vprašanje utemeljenosti naložitve stroškov neposredno odvisno od uspeha z ugovorom zoper sklep o nadaljevanju izvršbe.
VSK sklep II Cpg 74/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrnitvi ugovora, ker prvostopenjsko sodišče ni preverilo dolžnikovih navedb o neobstoju terjatve zaradi nerealizirane kreditne pogodbe, čeprav je bila terjatev zavarovana z notarskim zapisom.
VSC sklep Cp 752/2004 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da ugovor, ki zgolj pavšalno graja pasivno legitimacijo na podlagi laične ocene verodostojne listine, ne izpolnjuje pogojev za obrazložen ugovor po 53. členu ZIZ.
VSM sklep II Cp 879/2003 — Višje sodišče v Mariboru
-
Dolžnica v izvršilnem postopku ni mogla več ugovarjati omejitve odgovornosti za dolgove zapustnika do višine vrednosti podedovanega premoženja, saj bi to morala uveljavljati v pravdi, v kateri je bila izdana pravnomočna sodba kot izvršilni naslov.
VSL sklep III Cp 130/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče presojalo ugovor dolžnika, da je preživninska obveznost prenehala, ker polnoletni upnik ni več redno šolan, kar bi predstavljalo razlog za preprečitev izvršbe.
VSL sklep III Cp 804/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali ugovor zoper izvršbo na podlagi menice izpolnjuje standard obrazloženosti, če dolžnik zatrjuje kršitev pooblastila za izpolnitev bianko menice.
VSL sklep III Cp 356/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da neplačilo sodne takse za ugovor v izvršilnem postopku ne pomeni avtomatičnega umika ugovora, saj ZIZ za razliko od ZST takšne procesne sankcije za to specifično pravno sredstvo ne predvideva.
VSL sklep III Cp 174/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za ugovor, da dolžnik ni pravni naslednik družbe, na katero se glasi izvršilni naslov, kar sodišče po 15. členu ZIZ v zvezi z ZPP mora vsebinsko preizkusiti.
Sklep II Ips 253/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se zastaranje terjatve lahko uspešno uveljavlja kot ugovorni razlog zoper sklep o izvršbi.
VSC sklep Cp 1747/2002 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sklep o neutemeljenosti ugovora, ker ni presodilo navedb dolžnic o izgubi lastninske pravice na nepremičnini kot razloga za nemožnost izpolnitve obveznosti iz sodne poravnave.
VSL sklep III Cp 1366/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da so tudi pri obličnih pogodbah veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti strank, kot je bil v konkretnem primeru dogovor o plačevanju kredita s prenakazilom najemnine.
VSL sklep II Cpg 1437/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da obveznosti plačila zakonskega prispevka gospodarski zbornici ne zmanjšuje dejstvo, da dolžnik sredstva prostovoljno namenja za delovanje gospodarskega interesnega združenja.
VSL sklep II Cpg 1186/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je sodišče zavrnilo ugovor, ker dolžnik ni določno navedel rokov in zapadlosti obveznosti pri zatrjevanem dogovoru o odlogu plačila, temveč je obstoj dogovora utemeljeval le s hipotetičnimi okoliščinami.
VSL sklep II Cpg 1174/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno izpodbijal terjatev s sklicevanjem na nepravilnosti v prvotnem poslovnem razmerju in pomanjkljivo vročitev sodbe, kar so razlogi, ki bi jih moral uveljavljati v pravdnem postopku.
VSL sklep II Cpg 1176/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zatrjevanje dolžnika o gradnji prizidka po nastanku izvršilnega naslova ne predstavlja pravno relevantnega dejstva za prenehanje denarne terjatve, saj ni izkazalo, da bi šlo za dogovor o poravnavi ali pobotu.
VSL sklep III Cp 1642/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Predložitev dokaznih listin pred potekom ugovornega roka brez same vloge z ugovornimi navedbami ne pomeni pravočasno vloženega ugovora.
VSL sklep III Cp 2806/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnika sta zmotno domnevala, da upnikov molk na njuno prošnjo za odlog plačila pomeni strinjanje z odlogom izvršilnega postopka.
VSL sklep III Cp 1975/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati, da se predloženi dokazi o plačilu nanašajo na obveznost iz izvršilnega naslova, ki je predmet izvršbe.
VSL sklep II Cpg 864/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da dolžnik zgolj z navedbo, da je upnika prosil za odpis obresti, ne izpolni trditvenega in dokaznega bremena za obrazložen ugovor zoper izvršbo.
VSL sklep II Cpg 780/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo ugovor kot prepozen, ker je bila vročitev sklepa dokazana s povratnico, medtem ko dolžnikove interne evidence (delovodnik) niso mogle izpodbiti javne listine o vročitvi.
VSL sklep II Cpg 668/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da sprememba sedeža in firme stranke med postopkom ne pomeni spremembe pravnega subjekta, zato ugovor glede pasivne in aktivne legitimacije na tej podlagi ni utemeljen.
VSL sklep II Cpg 451/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bil dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi vložen po preteku osemdnevnega zakonskega roka, zato ga je sodišče zavrglo.
VSL sklep III Cp 675/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je uspešno ugovarjal višini terjatve zaradi napačnega izračuna zamudnih obresti na tujo valuto, kar je povzročilo razveljavitev sklepa o izvršbi v spornem delu.
VSL sklep III Cp 2250/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je ugovor obrazložen, ker je dolžnik predložil dokaz o plačilu glavnice po vložitvi predloga za izvršbo, medtem ko je ugovor v delu glede obresti ostal neutemeljen zaradi pomanjkanja dokazov.
VSL sklep II Cpg 239/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru navajal okoliščine denacionalizacijskega postopka in težave pri gospodarjenju z gozdom, namesto da bi izpodbijal obstoj terjatve, zaradi česar je bil ugovor ocenjen kot neobrazložen.
VSL sklep III Cp 696/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega pravnorelevantnega razloga, temveč je le pavšalno dvomil v pravilnost izračuna obresti.
VSL sklep III Cp 199/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor zavržen, ker je dolžnica vlogo oddala na pošto po izteku osemdnevnega roka, ki je začel teči naslednji dan po vročitvi sklepa.
VSL sklep II Cpg 249/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Navedba dolžnika, da nima določenih premičnin, ni utemeljen ugovorni razlog, če sklep o izvršbi ne vsebuje konkretne specifikacije predmetov rubeža.
VSL sklep II Cpg 250/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče druge stopnje je nepravilno ugotovilo neobstoj verodostojne listine, kar je bilo v nasprotju s podatki v spisu, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka.
Sklep II Ips 16/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da trditve o oteženem poslovanju dolžnika ne predstavljajo utemeljenega ugovornega razloga iz 3. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ, če je izvršilni naslov pravnomočen in izvršljiv.
VSL sklep II Cpg 230/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor, ker dolžnik ni konkretiziral premičnin, ki naj bi bile izvzete iz izvršbe, niti ni izkazal, da bi rubež onemogočil njegovo dejavnost v smislu 80. člena ZIZ.
VSL sklep II Cpg 80/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v pritožbi neuspešno zatrjeval plačilo terjatve, ki ga ni navedel v ugovoru, hkrati pa je nedovoljeno nasprotoval izvršilnemu naslovu z navedbami, ki bi jih moral uveljavljati v postopku, iz katerega izvršilni naslov izvira.
VSL sklep II Cpg 48/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor utemeljen, ker je obstajalo neskladje med zneskom glavnice v sklepu o izvršbi in zneskom, ki ga je določal izvršilni naslov.
VSL sklep II Cpg 1/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tožba zaradi pravice do posesti ne predstavlja razloga za ugovor prenehanja terjatve v izvršbi, ki temelji na sklepu o motenju posesti, saj slednji ostaja veljaven do pravnomočne odločitve o pravici do posesti.
VSL sklep III Cp 2220/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik v ugovoru ni uspel z navedbami o nedopustnosti izvršbe, saj je sodišče ugotovilo, da je upnik pravilno izkazal prehod obveznosti na podlagi zakona.
VSL sklep III Cp 186/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor dolžnika, ker ta ni konkretiziral razlogov za preprečitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, temveč je zgolj pavšalno navajal dejstva o pobotu.
VSL sklep II Cpg 93/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno uveljavljal razloge glede neobstoja dolga iz temeljnega poslovnega razmerja, ki so bili že predmet pravnomočne sodne odločbe.
VSL sklep II Cpg 958/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bil ugovor dolžnika ocenjen kot neobrazložen, ker dolžnik ni konkretiziral trditev o dogovorjenih rabatih in ni predložil dokazov za zatrjevani pobot terjatev.
VSL sklep II Cpg 10/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno poskušal izpodbijati višino terjatve in kakovost opravljenega dela, kar so dejstva, ki bi jih moral uveljavljati v postopku izdaje plačilnega naloga, ki predstavlja izvršilni naslov.
VSL sklep II Cpg 1084/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se za ugovore, vložene pred uveljavitvijo ZIZ, uporabljajo določbe prejšnjega zakona (ZIP), ki za dolžnika niso določale obveznosti predložitve dokazov za ugovorne trditve.
VSL sklep III Cp 2126/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da ugovor zoper sklep o izvršbi ne more biti nadomestilo za tožbo za razveljavitev sodne poravnave.
VSL sklep III Cp 1988/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno poskušal izpodbijati verodostojnost dokazov, ki so bili že ocenjeni v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov, ter uveljavljal razloge, ki niso relevantni za izvršilni postopek.
VSL sklep II Cpg 848/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da dejstvo neposlovanja družbe in blokada žiro računa nista razloga, ki bi preprečevala dovolitev izvršbe ali predstavljala utemeljen ugovorni razlog.
VSL sklep II Cpg 853/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenih dejstev ali razlogov, ki bi preprečevali izvršbo, zato je bil ugovor zavrnjen kot neutemeljen.
VSL sklep II Cpg 1001/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno uveljavljal ugovor vrstnega reda terjatve do poroka, kar predstavlja vsebinsko ugovarjanje zoper izvršilni naslov, ki v izvršilnem postopku ni dopustno.
VSL sklep II Cpg 973/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da trditve o neobstoju premičnin na določeni lokaciji ne morejo biti predmet ugovora zoper dovolitev izvršbe, saj se nanašajo na fazo opravljanja izvršbe.
VSL sklep II Cpg 968/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru navedel le, da bo dolg poravnal v roku treh mesecev, kar ne predstavlja dejstev, ki bi oporekala obstoju ali višini terjatve.
VSL sklep II Cpg 928/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugovor dolžnika štelo za neobrazložen v delu, kjer dolžnik ni izkazal trditve o celotnem poplačilu dolga.
VSL sklep II Cpg 799/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru navajal dejstva o verižnih kompenzacijah, ki so se nanašala na obdobje pred izdajo pravnomočne sodbe, zato jih v izvršilnem postopku ni mogel več uspešno uveljavljati.
VSL sklep II Cpg 760/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi je bil ugovor zoper izvršbo na premičnine ocenjen kot neobrazložen, ker dolžnik ni izkazal, da so predmeti izvzeti iz izvršbe, temveč je zgolj pavšalno zanikal njihovo prisotnost na naslovu.
VSL sklep II Cpg 863/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno poskušal uveljavljati ugovore glede izpolnitve pogodbenih obveznosti, ki bi jih moral uveljavljati v pravdnem postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov.
VSL sklep II Cpg 862/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je zatrjeval plačilo dolga, vendar ni predložil nobenih dokazil o plačilu, zato je bil ugovor ocenjen kot neobrazložen in neutemeljen.
VSL sklep II Cpg 724/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru dolžnik ni mogel uveljavljati prenehanja terjatve na podlagi novega sklepa o razporeditvi delavke, saj bi moral te okoliščine uveljavljati v postopku, v katerem je bila izdana odločba delovnega sodišča.
VSL sodba I Cp 770/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vtoževani račun kot enostranska listina v pravdnem postopku nima zadostne dokazne teže za potrditev pogodbenega razmerja, če dolžnik ugovarja terjatvi.
VSL sodba I Cp 309/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Slabo finančno stanje dolžnika ni pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve izvršilnega zahtevka, če dolžnik ne oporeka obstoju ali višini terjatve.
VSL sklep II Cpg 745/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik v konkretnem primeru ni zadostno konkretiziral ugovora zastaranja, saj ni navedel vseh potrebnih dejstev za presojo poteka zastaralnega roka.
VSL sklep II Cp 734/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot podlago za ugovor prenehanja preživninske obveznosti priznalo dejstvo polnoletnosti in prenehanja rednega šolanja upnika, če so ta dejstva med strankama nesporna.
VSL sklep III Cp 1049/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugodilo ugovoru, ker sklep o izvršbi na plačo ni upošteval zakonskih omejitev glede višine zneska, ki mora dolžniku ostati za preživljanje.
VSL sklep III Cp 1230/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor, ker dolžnik ni konkretiziral svojih navedb o neobstoju dolga in ni izkazal pogojev za uveljavljanje ustavnopravnih omejitev izvršbe.
VSL sklep III Cp 1052/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik ne more naknadno uveljavljati dejstev v zvezi z verodostojnostjo računov, če jih ni navedel že v pravočasnem ugovoru, čeprav so mu bili računi predloženi.
VSL sklep II Cpg 570/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugovor zavrnilo, ker priče, ki jih je dolžnik predlagal v podporo svojim trditvam o plačilu dolga, niso potrdile njegovih navedb.
VSL sklep III Cp 874/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali ugovor dolžnika, ki zatrjuje pomanjkanje pooblastila za izpolnitev bianco menice, zadosti zahtevi po obrazloženosti ugovora.
VSL sklep II Cpg 721/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o neutemeljenosti ugovora, ker upnica ni pojasnila, na kakšni podlagi je pogodba, ki ni del izvršilnega naslova, povezana s sporazumom o zavarovanju terjatve.
VSL sklep III Cp 321/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je ugovor utemeljeval s trditvijo o plačilu dela dolga in splošno nelikvidnostjo zaradi neplačil njegovih kupcev, vendar teh navedb ni podkrepil z dokazi, zato je bil ugovor zavrnjen kot neobrazložen.
VSL sklep II Cpg 553/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora dolžnik pri ugovoru, ki se nanaša na ogroženost nujnih nalog lokalne skupnosti, to dejstvo posebej utemeljiti in izkazati.
VSK sklep II Cp 209/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo ugovor, v katerem je dolžnica navajala zgolj osebno socialno stisko in dejstvo, da njena trgovina ne obratuje, kar ne predstavlja zakonskega ugovornega razloga.
VSL sklep II Cpg 625/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru priznal temelj in višino terjatve ter izpodbijal le zakonsko določen rok za plačilo, kar ne predstavlja pravno pomembnega dejstva za preprečitev izvršbe.
VSL sklep II Cpg 593/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o neutemeljenosti ugovora, ker prvostopenjsko sodišče ni v celoti presodilo dolžnikovih navedb o že opravljenem poplačilu terjatve s cesijo.
VSL sklep III Cp 1240/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor, ker dolžnik ni predložil dokazov o obstoju izvensodne poravnave ali dogovora, na podlagi katerega bi izterjevana obveznost prenehala.
VSL sklep III Cp 871/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno zavrglo ugovor dolžnika kot nepopoln zgolj zato, ker je bil neobrazložen, namesto da bi ga obravnavalo kot neutemeljenega.
VSL sklep III Cp 25/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo ugovor kot prepozen, ker je vročilnica potrjevala vročitev sklepa, dolžnik pa ni izpodbil njene dokazne moči kot javne listine.
VSK sklep Cp 1526/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Dolžnik je zoper sklep o določitvi izvršitelja neuspešno uveljavljal razloge, ki se nanašajo na nedopustnost izvršbe zaradi likvidacijskega postopka, namesto da bi zoper sklep o izvršbi vložil ugovor.
VSL sklep II Cpg 590/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugovor dolžnika ocenilo kot premalo konkretiziran, ker dolžnik ni zadostno izkazal dejstev in dokazov o zatrjevani kompenzaciji terjatve z izročitvijo blaga.
VSL sklep II Cpg 578/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da dolžnik nima pravnega interesa za ugovor zoper izvršbo na premičnine na podlagi trditve, da gre za lastnino njegove zakonske partnerke.
VSL sklep III Cp 603/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ambulantno zdravljenje, ki se je zaključilo pred vročitvijo sklepa o izvršbi, ne predstavlja upravičenega razloga za zamudo ugovornega roka.
VSL sklep II Cpg 459/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je ugovor obrazložil s trditvijo o drugačnem ustnem dogovoru o ceni storitve in predložitvijo potrdila o blagajniškem prejemku kot dokazom o plačilu.
VSL sklep II Cpg 397/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugovor zavrnilo, ker dolžnica ni navedla konkretnih dejstev in dokazov, ki bi izpodbili verodostojnost terjatve, temveč je podala zgolj pavšalne navedbe o nevednosti glede prejemanja časopisa.
VSL sklep III Cp 764/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnikova nelikvidnost zaradi blokade žiro računa in odvisnost od tretjih oseb ne opravičujejo neizpolnitve zapadlih obveznosti v izvršilnem postopku.
VSL sklep II Cpg 414/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo delno prenehanje terjatve zaradi plačila zneska, izvedenega po vložitvi izvršilnega predloga, medtem ko obljuba o bodočem obročnem plačilu preostalega dolga ni bila upoštevana kot razlog za ustavitev izvršbe.
VSL sklep III Cp 459/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Spremenjen finančni položaj dolžnika in zmožnost preživljanja ne predstavljata pravno relevantnega razloga za ugovor zoper sklep o izvršbi, če izvršilni naslov ostaja veljaven.
VSL sklep III Cp 728/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je dolžnica ugovarjala veljavnosti sporazuma o zavarovanju terjatve z zastavno pravico, pri čemer je zatrjevala ponarejen podpis na listini.
VSL sklep III Cp 883/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da dolžnica ni več zaposlena pri določenem delodajalcu, ne predstavlja ugovornega razloga po 55. členu ZIZ.
VSL sklep III Cp 647/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor dolžnika, da zaradi zdravstvenih težav ni mogel poravnati RTV naročnine, saj to ni zakonski razlog za preprečitev izvršbe.
VSL sklep III Cp 622/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru dolžnik ni uspel dokazati trditve o pobotu terjatve z izvedbo del na upnikovi hiši, zato je bil ugovor zavrnjen.
VSL sklep III Cp 748/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo vlogo dolžnika kot prepozen ugovor, ker je bila vložena po izteku osemdnevnega roka od vročitve sklepa o izvršbi.
VSL sklep II Cpg 398/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je neuspešno uveljavljal ugovor zaradi lastne socialne stiske in domnevnega prenehanja obveznosti zaradi polnoletnosti otroka.
VSL sklep III Cp 738/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžnikov ugovor zavrglo kot prepozen, ker je bila vročitev sklepa o izvršbi opravljena z nadomestno vročitvijo, dolžnik pa je rok za ugovor zamudil.
VSL sklep III Cp 678/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče zavrnilo ugovor, ker je dolžnik v njem ponavljal navedbe, o katerih je bilo že odločeno v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
VSL sklep II Cpg 375/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da sprememba firme ne pomeni avtomatične spremembe pravne osebe in da v izvršilnem postopku ni mogoče vsebinsko izpodbijati pravilnosti izvršilnega naslova.
VSL sklep II Cpg 386/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnica je v ugovoru nasprotovala začetku teka zamudnih obresti, vendar za svoje trditve o dogovorjenem 60-dnevnem plačilnem roku ni predložila pogodbe ali drugih dokazov, zato je bil ugovor zavrnjen kot neobrazložen.
VSL sklep II Cpg 423/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru ugovor ni bil utemeljen, ker je dolžnik ponovno uveljavljal plačilo terjatve, ki je bilo že upoštevano v predhodnem pravdnem postopku.
VSL sklep II Cpg 436/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo ugovor kot prepozen, ker dolžnik ni izkazal razlogov za prekinitev postopka zaradi prisilne poravnave, saj je terjatev nastala po pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave.
VSL sklep II Cpg 264/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da občasno bivanje mladoletnega upnika pri očetu (dolžniku) ne pomeni avtomatičnega prenehanja preživninske obveznosti, določene s pravnomočno sodbo, niti ne omogoča enostranske kompenzacije preživnine.
VSL sklep III Cp 541/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izvršilno sodišče ne more ugotavljati vsebine pogodbenih dogovorov ali ocenjevati dokazov, saj je to pridržano pravdnemu sodišču.
VSL sklep II Cpg 382/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnica je z ugovorom neuspešno napadala dejansko podlago terjatve (poslovanje z računi iz preteklosti), kar bi morala uveljavljati že v predhodnem pravdnem postopku.
VSL sklep II Cpg 271/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da dolžnik ne izpodbija tistega dela glavnice, ki ga je v ugovoru izrecno priznal, upnik pa se je s tem strinjal.
VSL sklep II Cpg 284/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot neutemeljen ugovor ocenilo navedbe o neuspešnih razgovorih o obročnem odplačilu dolga, saj te ne predstavljajo pravno pomembnih dejstev za preprečitev izvršbe.
VSL sklep II Cpg 331/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnikove navedbe o težkih gmotnih razmerah in zdravstvenem stanju ne predstavljajo zakonsko določenih razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi.
VSL sklep III Cp 48/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik ne more z ugovorom v izvršilnem postopku izpodbijati pravnomočnosti izvršilnega naslova zaradi domnevno nepravilne vročitve, temveč mora predhodno doseči razveljavitev potrdila o pravnomočnosti v posebnem postopku.
VSL sklep III Cp 457/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dolžničine navedbe o delnem poplačilu z odprodajo delnic in obetih nove zaposlitve niso bile izkazane in ne predstavljajo razloga za preprečitev izvršbe na nepremičnino.
VSL sklep II Cpg 256/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor zavrnjen, ker dolžnik ni predložil nobenih dokazov za trditev o obstoju dogovora o drugačnem načinu izpolnitve obveznosti ali obročnem odplačevanju.
VSL sklep II Cpg 283/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve, zato je bil njegov ugovor zaradi neobrazloženosti zavrnjen.
VSL sklep II Cpg 89/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je ugovor obrazložen, če dolžnik določno zanika obstoj poslovnega razmerja in s tem terjatve, zaradi česar se postopek prenese v pravdo, kjer mora upnik dokazati utemeljenost svojega zahtevka.
VSL sklep II Cpg 312/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnica je v ugovoru neuspešno uveljavljala, da premičnine na naslovu izvršbe niso v njeni lasti, pri čemer terjatvi iz verodostojne listine ni oporekala.
VSL sklep III Cp 611/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bil ugovor zoper sklep o izvršbi ocenjen kot obrazložen, ker je dolžnik navedel dejstvo reklamacije računa in delnega plačila ter predložil ustrezna dokazila (reklamacijski zapisnik in potrdila o plačilu).
VSL sklep II Cpg 276/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zastavna dolžnika sta neuspešno uveljavljala zmoto pri podpisu sodne poravnave kot razlog za ugovor zoper izvršbo na nepremičnine.
VSL sklep III Cp 385/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je ugovor utemeljil s trditvijo, da sklep o izvršbi ni popoln, ker v njem ni naveden dolgovani znesek, čeprav je bil dolžniku skupaj s sklepom vročen tudi upnikov predlog za izvršbo, v katerem je bil znesek jasen.
VSL sklep II Cpg 281/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da umik predloga za izvršbo zaradi dolžnikove izpolnitve obveznosti po vložitvi ugovora pomeni, da sklep o izvršbi v izpodbijanem delu preneha biti pravni naslov za nadaljnje urejanje razmerja.
VSL sklep II Cpg 242/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugovor zavrnilo, ker je dolžnik uveljavljal dejstva, s katerimi ni uspel v pravdnem postopku, oziroma dejstva, ki so nastala pred izvršljivostjo izvršilnega naslova in bi jih dolžnik moral uveljavljati v pravdi.
VSL sklep II Cpg 274/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da dolžnik ne ve, kje otrok živi, in da ne sodeluje pri njegovi vzgoji, ne vpliva na dolžnost izpolnitve preživninske obveznosti iz izvršilnega naslova.
VSL sklep III Cp 2078/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru zgolj zatrjeval plačilo terjatve, vendar kljub opozorilu sodišča ni predložil nobenih dokazov, zato ugovor ni bil štet za obrazloženega.
VSL sklep II Cpg 126/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik v konkretnem primeru ni podkrepil svojih navedb o delnem plačilu terjatve z ustreznimi dokazi, zato je bil njegov ugovor spoznan za neobrazloženega.
VSL sklep II Cpg 215/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je ravnalo v nasprotju s procesnimi pravili, ko je samo zavrnilo ugovor zoper sklep o izvršbi, namesto da bi ga odstopilo višjemu sodišču v pritožbeno reševanje.
VSL sklep III Cp 3/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor zavržen, ker ga je dolžnik poslal po izteku osemdnevnega roka, zaradi česar so bile njegove navedbe o predhodnem plačilu terjatve neupoštevne.
VSL sklep III Cp 1983/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je pritožba dolžnice neutemeljena, ker je višina dolga izpodbijana zgolj pavšalno, brez predložitve lastnega izračuna ali konkretnih dokazil o opravljenih plačilih.
VSL sklep III Cp 1891/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dolžnikovo navajanje o delnem plačilu dolga in pričakovanih prilivih iz drugih virov ne zadostuje za ugoditev ugovoru zoper sklep o zavarovanju terjatve z zastavno pravico.
VSL sklep III Cp 76/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je ugovarjal zgolj s sklicevanjem na lastno knjigovodsko stanje, pri čemer ni konkretizirano oporekal obstoju terjatve, zato je bil ugovor ocenjen kot neobrazložen in neutemeljen.
VSL sklep II Cpg 206/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Razdrtje zakupne pogodbe po pravnomočnosti sklepa o zavarovanju predstavlja razlog za preprečitev izvršbe po 8. točki prvega odstavka 50. člena ZIZ, saj izvršilni naslov za terjatev iz zakupnine ne zajema morebitnih odškodninskih zahtevkov.
VSL sklep III Cp 200/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor dolžnika, ki je trdil, da terjatev, ki je predmet rubeža, še ni zapadla, ker to v fazi dovolitve izvršbe ni pravno relevanten ugovorni razlog.
VSL sklep III Cp 410/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da ugovor zoper glavnico terjatve avtomatično zajema tudi ugovor zoper stranske terjatve, če je dolžnik za ugovor zoper glavnico predložil ustrezna dokazila.
VSL sklep II Cpg 156/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor zavrnjen kot neutemeljen, ker dolžnica ni navedla nobenih dejstev, ki bi oporekala obstoju ali višini terjatve, temveč se je sklicevala na lastne težave z izterjavo od njenih dolžnikov.
VSL sklep II Cpg 180/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da dolžnik ne more trpeti posledic neobrazloženega ugovora po ZIZ, če v pravnem pouku sklepa o izvršbi, izdanega v času veljavnosti ZIP, o takšnih posledicah ni bil poučen.
VSL sklep II Cpg 194/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pravnomočna sodba, ki upniku nalaga sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje, dokazuje dolžnikovo pravico do posesti, kar je razlog za ustavitev izvršbe zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja.
VSL sklep III Cp 1245/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnikova finančna stiska in nizki dohodki ne predstavljajo zakonskega razloga za ugovor zoper sklep o izvršbi.
VSL sklep III Cp 1749/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo dolžnika, ki je zamudo roka utemeljeval z boleznijo zakonite zastopnice in nepravilnim ravnanjem osebe, ki je pošiljko prevzela.
VSL sklep II Cpg 133/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno poskušal izpodbijati svojo odgovornost za škodni dogodek, ki je bil že pravnomočno ugotovljen v izvršilnem naslovu (plačilni nalog).
VSL sklep III Cp 2049/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ugovor obravnavalo kot pritožbo, ker dolžnica ni navedla pravno pomembnih dejstev v skladu z zahtevami za obrazložen ugovor.
VSL sklep III Cp 81/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno uveljavljal prenehanje preživninske terjatve zaradi plačil, ki so bila po presoji sodišča že upoštevana v postopku izdaje izvršilnega naslova.
VSL sklep III Cp 208/00 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno poskušal izpodbijati dejstva o nastanku škode in višini obveznosti, ki so že bila pravnomočno ugotovljena v postopku izdaje izvršilnega naslova.
VSL sklep III Cp 1832/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi je bilo sporno dejstvo izpolnitve obveznosti na podlagi zunajsodne poravnave, sklenjene po izdaji izvršilnega naslova.
VSL sklep III Cp 1018/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnikova plačilna nesposobnost sama po sebi ne predstavlja ugovornega razloga po 55. členu ZIZ, vendar pa mora sodišče po uradni dolžnosti preveriti pravilnost obsega dovoljene izvršbe.
VSL sklep III Cp 1956/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil dolžnikov ugovor zavrnjen, ker ni navedel pravno pomembnih dejstev, ki bi po 55. členu ZIZ preprečevala izvršbo.
VSL sklep III Cp 190/00 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je neuspešno ugovarjal, da kot fizična oseba ni zavezan za terjatev, saj je bila njegova solidarna odgovornost že pravnomočno ugotovljena v izvršilnem naslovu.
VSL sklep III Cp 1706/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj faza dogovarjanja o izvensodni poravnavi ne pomeni, da je terjatev prenehala, zato takšna navedba ne predstavlja utemeljenega ugovornega razloga po 8. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ.
VSL sklep II Cpg 57/00 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine spoznan za neobrazloženega, ker dolžnik ni navedel nobenih dejstev niti ni predložil dokazov, s katerimi bi oporekal obstoju ali višini terjatve.
VSL sklep II Cpg 112/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno poskušal izpodbijati dejansko stanje, ugotovljeno v pravnomočni sodni odločbi, ki je služila kot izvršilni naslov.
VSL sklep II Cpg 62/00 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da slabe gmotne razmere dolžnika zaradi prestajanja zaporne kazni ne sodijo med zakonite ugovorne razloge zoper sklep o izvršbi na podlagi preživninske terjatve.
VSL sklep III Cp 195/00 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugovor zavrnilo, ker je bila začasna odredba, na katero se je sklicevala dolžnica, predhodno pravnomočno razveljavljena, zaradi česar dolžnica ni imela veljavnega izvršilnega naslova za zadržanje premičnin.
VSL sklep II Cpg 1337/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno poskušal izpodbijati svojo odgovornost za gospodarski prestopek, za katerega je že obstajal pravnomočen izvršilni naslov.
VSL sklep II Cpg 1180/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da blokada žiro računa in prenehanje zaposlitve osebe, na katero se nanaša izvršba, nista pravno upoštevna ugovorna razloga zoper sklep o izvršbi, saj se nanašata na fazo opravljanja izvršbe, ne na njeno dovolitev.
VSL sklep II Cpg 6/00 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožbena trditev o začasnem neposlovanju dolžnika ni ugovorni razlog za nedopustnost izvršbe.
VSL sklep II Cpg 71/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ugovor ne more biti uspešen, če se nanaša zgolj na vsebino izvršilnega naslova, namesto na formalne pogoje za izvršbo iz 55. člena ZIZ.
VSL sklep III Cp 2010/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru vložitve obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine se postopek nadaljuje v pravdi, kjer se obravnavajo ugovori glede neizpolnjenih pogodbenih obveznosti.
VSL sklep III Cp 2028/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno uveljavljal pobot terjatve iz naslova vlaganj v poslovni prostor, saj je bila terjatev sporna po temelju in višini ter bi jo moral uveljavljati že v pravdnem postopku, v katerem je nastal izvršilni naslov.
VSL sklep III Cp 136/00 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da dolžnik z navedbo, da je tretja oseba naročala blago v njegovem imenu in za njegovo firmo, dejansko priznava obstoj poslovnega razmerja, zato ugovor ni bil pravno relevanten.
VSL sklep II Cpg 1349/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V predmetni zadevi je bilo stališče, da je dolžnikova navedba o netočnosti podatkov pavšalna in nedoločena ter ne predstavlja pravno relevantnega dejstva, prav tako pa predlog za soočenje s podjetjem ni bil obrazložen dokazni predlog.
VSL sklep II Cpg 49/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je z ugovorom neuspešno poskušal izpodbijati pravilnost davčnega izvršilnega naslova zaradi domnevno neobravnavane vloge za odpis dolga.
VSL sklep III Cp 2114/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno poskušal izpodbijati višino terjatve, ki je bila že pravnomočno ugotovljena v izvršilnem naslovu.
VSL sklep III Cp 1875/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vložitev revizije ali zahteve za obnovo kazenskega postopka zoper sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov, ne zadostuje za utemeljitev ugovornega razloga po 4. točki 55. člena ZIZ.
VSL sklep III Cp 1901/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi zgolj pavšalno nasprotoval sklepu, ne da bi navedel kakršna koli dejstva ali predložil dokaze, zaradi česar je bil ugovor zavrnjen kot neutemeljen.
VSL sklep II Cpg 1312/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnikova trditev, da ni povzročitelj škode, predstavlja vsebinsko ugovarjanje terjatvi, ki ga v izvršilnem postopku po pravnomočnosti izvršilnega naslova ni več mogoče uspešno uveljavljati.
VSL sklep III Cp 1921/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugovor ocenilo za utemeljenega, ker je dolžnik z navedbo o neobstoju pogodbenega dogovora zatrjeval negativno dejstvo, za katerega ni mogoče predložiti dokazov.
VSL sklep II Cpg 1301/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnikove navedbe o cesiji terjatve so bile ocenjene kot pavšalne in brez predloženih dokazov, zato ugovor ni bil uspešen.
VSL sklep II Cpg 1355/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo neusklajenost med izrekom o razveljavitvi dela sklepa o izvršbi in kasnejšo odločbo o glavni stvari, ki je vplivala na izvršljivost sodbe.
VSL sklep I Cpg 3/00 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v izvršilnem postopku dolžan dokazati obstoj terjatev, ki jih uveljavlja v pobot, tudi če je upnik v stečaju.
VSL sklep II Cpg 1138/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je ugovor obrazložil s trditvami, da naročenih storitev ni prejel in da upnik ni izpolnil obveznosti glede predložitve poročil in certifikatov, kar je sodišče štelo za zadostno utemeljitev za prehod v pravdni postopek.
VSL sklep II Cpg 9/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor dolžnika ocenjen kot dovolj obrazložen, ker je dolžnik izpodbijal obstoj poslovnega razmerja v času izdaje faktur, na katerih je temeljila izvršba.
VSL sklep II Cpg 1287/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o neutemeljenosti ugovora, ker ni bilo razčiščeno, ali je upnik v predlogu za izvršbo že upošteval delno plačilo dolžnika, opravljeno pred vložitvijo predloga.
VSL sklep III Cp 1047/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno poskušal izpodbijati višino glavnice, ki je bila že pravnomočno določena v prejšnjem izvršilnem postopku.
VSL sklep III Cp 2116/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče napačno zavrnilo ugovor, v katerem je dolžnik zatrjeval delno plačilo preživnine in predložil dokazila (položnice), ne da bi preverilo njihovo verodostojnost.
VSL sklep III Cp 2027/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je izvršba dopustna v delu, kjer izvršilni naslov jasno določa obveznost, medtem ko je ugovor utemeljen le glede tistih dejanj, ki presegajo vsebino izvršilnega naslova ali so postala neizvršljiva.
VSL sklep III Cp 1046/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot dokaz o prepoznosti ugovora upoštevalo v spisu hranjen prezentat in originalno kuverto, ki sta dokazovala kasnejši datum oddaje od tistega, ki ga je dolžnica navajala na podlagi predložene fotokopije potrdila o oddaji pošiljke.
VSL sklep III Cp 46/00 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo ugovor za neutemeljenega, ker dolžnik ni izkazal, da bi bila klavzula pravnomočnosti na izvršilnem naslovu razveljavljena v skladu s 4. odstavkom 42. člena ZIZ.
VSL sklep II Cpg 1324/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor ocenjen kot neobrazložen, ker dolžnik ni podal pravno relevantnih dejstev, ki bi izpodbijala obstoj terjatve, temveč je zgolj pavšalno navajal težave pri instalaciji sistema.
VSL sklep II Cpg 1368/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je ugovor obrazložen, kadar dolžnik uveljavlja pobotni ugovor zoper upnikovo terjatev in ga podpre z ustreznimi listinskimi dokazi.
VSL sklep III Cp 1693/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da dolžnik ne more izpodbijati pravnomočnega sklepa o izvršbi z ugovorom, četudi mu je bil isti sklep ponovno vročen po izteku prvotnega ugovornega roka.
VSL sklep II Cpg 1205/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da navedbe o nizkih dohodkih in zadolženosti dolžnikov ne morejo preprečiti izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, saj se ne nanašajo na zakonitost samega sklepa o izvršbi.
VSL sklep III Cp 1839/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor, ker dolžnik ni izkazal, da bi asignat dejansko opravil plačilo, na podlagi katerega bi terjatev prenehala.
VSL sklep III Cp 2044/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnikov ugovor, da je zgolj subsidiarni porok, je bil zavrnjen, ker je iz notarskega zapisa izhajalo, da se je zavezal kot solidarni porok in plačnik.
VSL sklep II Cpg 1310/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bil ugovor zavrnjen, ker dolžnik ni navedel nobenih dejstev niti ni predlagal dokazov, s katerimi bi izpodbijal utemeljenost terjatve.
VSL sklep II Cpg 1272/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru izrecno navedel, da bo plačal glavnico in zakonite zamudne obresti, s čimer je vsebinsko priznal utemeljenost terjatve in onemogočil uspeh ugovora.
VSL sklep III Cp 2128/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da dolžničina trditev o neobstoječem poslovnem razmerju z upnikom pomeni ugovor plačila terjatve, kar zahteva prehod v pravdni postopek.
VSL sklep III Cp 1971/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila vročitev sklepa izkazana z dolžnikovim lastnoročnim izpisom datuma na povratnici, kar je ključno za pravilno štetje procesnega roka.
VSL sklep Cpg 1030/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru navajal plačilo terjatve pred izdajo izvršilnega naslova, kar v izvršilnem postopku ni pravno upošteven ugovorni razlog.
VSL sklep II Cpg 1166/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot neutemeljene zavrnilo dolžnikove očitke o nepopolnosti predloga za izvršbo, ker je upnik v predlogu navedel več sredstev izvršbe za poplačilo denarne terjatve, kar zadošča zakonskim zahtevam po določnosti.
VSL sklep III Cp 907/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor dolžnika ocenjen kot utemeljen, ker je z navedbo o samostojnem odvozu odpadkov zanikal dejansko opravljanje zaračunane storitve, kar predstavlja pravno relevantno dejstvo za odločitev o zahtevku.
VSL sklep II Cpg 1158/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor zavržen, ker je bil vložen enajsti dan po vročitvi sklepa, kar presega zakonsko določen osemdnevni rok.
VSL sklep III Cp 1674/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugovor zavrglo, ker je bil vložen po izteku osemdnevnega roka, upoštevajoč pravila o podaljšanju roka zaradi dela prostih dni.
VSL sklep III Cp 1685/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru dolžnica ni navedla nobenega od zakonsko predvidenih ugovornih razlogov po 55. členu ZIZ, temveč je svojo neizpolnitev obveznosti opravičevala zgolj z lastno finančno stisko in pričakovano prodajo nepremičnine.
VSL sklep III Cp 908/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru dolžnik ni mogel z ugovorom v izvršilnem postopku uveljavljati prenehanja preživninske obveznosti zaradi domnevnega prenehanja rednega šolanja preživninskega upravičenca.
VSL sklep III Cp 2112/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da premoženjska stiska dolžnika (v konkretnem primeru zaradi prestajanja zaporne kazni in izgube zaposlitve) ne predstavlja zakonskega ugovornega razloga po 55. členu ZIZ.
VSL sklep III Cp 2131/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je ugovor zoper predhodno odredbo za preživnino utemeljen v delu, ko se nanaša na nezapadle zneske za otroka, ki se ne šola več, saj je s tem prenehala zakonska podlaga za preživljanje.
VSL sklep III Cp 1671/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pogajanja o izvensodni poravnavi niso pravno relevantno dejstvo za utemeljitev ugovora zoper sklep o izvršbi.
VSL sklep II Cpg 1297/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor zavrnjen, ker dolžnica ni predložila nobenega dokaza o zatrjevanem plačilu dolga.
VSL sklep III Cp 1650/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno poskušal izpodbijati dejstva, ki so bila predmet pravnomočne sodne poravnave, namesto da bi uveljavljal zakonsko določene razloge za ugovor zoper sklep o izvršbi.
VSL sklep III Cp 2063/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugovor štelo za obrazloženega, ker je dolžnik podrobno pojasnil okoliščine komisijskega razmerja in predložil dokaze o nezmožnosti plačila tretjega subjekta, s čimer je utemeljil svojo obrambo.
VSL sklep II Cpg 1282/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da plačilo glavnice pred vložitvijo predloga za izvršbo ne izključuje obveznosti dolžnika za plačilo zamudnih obresti in izvršilnih stroškov.
VSL sklep III Cp 1923/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bil ugovor zoper višino terjatve ocenjen kot neutemeljen, ker dolžnica ni konkretizirala svojih pomislekov glede zneska dolga.
VSL sklep III Cp 1675/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je neuspešno uveljavljal ugovorne razloge, ki niso zajeti v 55. členu ZIZ, ter se neutemeljeno skliceval na prenos nepremičnin na tretje osebe brez predložitve dokazov.
VSL sklep II Cpg 1153/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj potekanje pogajanj o odlogu izpolnitve obveznosti ne pomeni že doseženega sporazuma, ki bi bil pravno relevanten razlog za ugovor po 9. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.
VSL sklep II Cpg 1141/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnica je kot ugovorni razlog uspešno uveljavljala prenehanje terjatve s plačilom, ki je bilo opravljeno pred vložitvijo predloga za izvršbo.
VSL sklep III Cp 1235/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot neutemeljen zavrnilo ugovor, v katerem je dolžnica navajala delno plačilo dolga brez predloženih dokazov in se sklicevala na lastne neizterjane terjatve kot razlog za neplačilo.
VSL sklep II Cpg 1104/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi presodilo, da se za ugovor, vložen pred uveljavitvijo ZIZ (15. 10. 1998), ne uporabljajo strožje zahteve po obrazloženosti ugovora iz 53. člena ZIZ, temveč določbe takrat veljavnega ZIP.
VSL sklep II Cpg 1172/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dolžnikov ugovor, utemeljen zgolj na njegovem slabem premoženjskem stanju in brezposelnosti, ter potrdilo, da te okoliščine niso pravno relevantne za ustavitev izvršbe.
VSL sklep III Cp 1950/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik v ugovoru ni uspel dokazati, da je terjatev prenehala zaradi spremembe višine preživnine, saj ni predložil ustreznih dokazov o preplačilih.
VSL sklep III Cp 1924/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnikove navedbe o eksistenčni pomembnosti nepremičnine in nerešenih prošnjah za odpis dolga pri SPIZ in ZZV niso pravno upoštevne za preprečitev zavarovanja terjatve z zastavno pravico.
VSL sklep I Cp 1793/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor dolžnika ocenjen kot neobrazložen, ker je dolžnik navajal le svojo študentsko in socialno stisko, ni pa prerekal obstoja ali višine terjatve.
VSL sklep III Cp 1960/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da navedbe o pomanjkanju dolžnikovih premičnin ne morejo preprečiti dovolitve novega izvršilnega sredstva, saj gre za vprašanje dejanske uspešnosti, ne pa dopustnosti izvršbe.
VSL sklep II Cpg 809/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo ugovor za neutemeljen, ker dolžnik kljub zatrjevanju plačila terjatve kot ugovornega razloga ni predložil nobenega dokaza, niti jih ni predložil v naknadno določenem roku.
VSL sklep II Cpg 1054/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dolžnikovo navedbo o lastništvu predmetov tretje osebe kot ugovorni razlog v postopku izvršbe zoper dolžnika.
VSL sklep III Cp 1711/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik v ugovoru ni predložil dokazov za trditev o solastništvu nepremičnine, temveč je zgolj napovedal njihovo naknadno predložitev, kar ugovora ne naredi obrazloženega.
VSL sklep III Cp 1823/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pripravljalnih vlog, podanih po poteku roka za ugovor, ni mogoče upoštevati, če niso izpolnjeni pogoji za naknadno navajanje dejstev in dokazov.
VSL sklep III Cp 1846/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor, ker v izvršilnem naslovu upniku ni bila naložena obveznost izročitve knjige, zato dolžnica ni mogla uspešno uveljavljati ugovora vzajemne obveznosti.
VSL sklep III Cp 1565/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor, ki je kot razlog za neplačilo navajal zgolj slabo finančno stanje dolžnika in izgubo zaposlitve, kar niso pravno relevantni razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi.
VSL sklep III Cp 1906/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bil ugovor zavrnjen, ker dolžnica ni obrazložila svojih navedb in ni predložila nobenih dokazov za trditev, da upniku ničesar ne dolguje.
VSL sklep III Cp 1510/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi ugovor zavrglo, ker je dolžnica z vlogo zamudila osemdnevni rok za vložitev.
VSL sklep III Cp 1895/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnikovo zatrjevanje o sprotnem poravnavanju obveznosti in sklicevanje na zunanje spore z investitorji je sodišče ocenilo kot pavšalno in neobrazloženo, saj dolžnik ni predložil nobenih dokazov.
VSL sklep II Cpg 944/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor dolžnika ocenjen kot neobrazložen, ker se je skliceval na nepravilnosti v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, kar v izvršilnem postopku ni dopusten ugovorni razlog.
VSL sklep III Cp 1827/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugovor štelo za neobrazložen, ker je dolžnica namesto pravno relevantnih dejstev navajala zgolj osebne socialne in finančne stiske, ki ne vplivajo na utemeljenost same terjatve.
VSL sklep III Cp 1481/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor zavrnjen kot neutemeljen, ker je dolžnik zgolj sporočil, da vlaga ugovor, brez navedbe kakršnihkoli dejstev ali dokazov.
VSL sklep III Cp 1881/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dolžnikove navedbe o dejanskem preživljanju otroka in tekočem postopku pri centru za socialno delo ne predstavljajo razlogov, ki bi preprečevali izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova za preživnino.
VSK sklep Cp 504/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da osebne stiske in brezpremožnost dolžnika ne morejo biti podlaga za ugovor zoper sklep o izvršbi, ker ne izpodbijajo samega izvršilnega naslova ali verodostojne listine.
VSL sklep III Cp 1396/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da ugovor dolžnika ni obrazložen, ker v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom o kompenzaciji ni predložil nobenih dokazov, čeprav je bila podlaga za terjatev iz računa razvidna.
VSL sklep II Cpg 1032/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo ugovor za obrazložen, čeprav dolžnik dokazil ni priložil takoj, saj je navedel dejstva o plačilu in se zavezal k predložitvi dokazov.
VSL sklep III Cp 1486/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je ugovor obrazložen in utemeljen, če dolžnik navede dejstva o višini terjatve in jih podkrepi z dokazi, pri čemer upnik nima pravice do odgovora na ugovor.
VSL sklep II Cpg 1052/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnikove navedbe o neujemanju knjigovodskih evidenc in neplačilu s strani tretjega naročnika del niso bile štete za relevanten ugovorni razlog, saj niso vplivale na utemeljenost upnikove terjatve.
VSL sklep II Cpg 1005/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev, ki bi oporekala terjatvi, temveč se je skliceval zgolj na izostanek opomina, kar ne predstavlja vsebinskega ugovora zoper obstoj terjatve.
VSL sklep II Cpg 1203/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je uveljavljal ugovorni razlog delnega plačila terjatve, vendar za svoje trditve ni predložil nobenih dokazov, zaradi česar je bil ugovor zavrnjen kot neobrazložen.
VSL sklep II Cpg 1200/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo dolžnika, ki je zamudo roka utemeljeval z odsotnostjo delavke, pristojne za urejanje zadev.
VSK sklep Cpg 313/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Dolžnik je v ugovoru navajal le svojo osebno finančno stisko in brezposelnost, ni pa podal ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na samo terjatev ali izvršilni naslov v skladu s 55. členom ZIZ.
VSL sklep III Cp 1821/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje plačila terjatve preko bančnega trajnika brez predložitve ustreznih dokazov ne zadosti zahtevi po obrazloženosti ugovora.
VSL sklep III Cp 1414/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik v ugovoru ni mogel uspešno uveljavljati plačil preživnine, ki niso bila predmet konkretnega izvršilnega postopka.
VSL sklep III Cp 1461/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal nepopolno in nekvalitetno izvedbo turističnega aranžmaja, vendar za svoje trditve o neustrezni namestitvi in zamudah pri prevozih ni predložil nobenih dokazov.
VSL sklep II Cpg 1155/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo ugovor dolžnika, ker je bil vložen po preteku 8-dnevnega roka in ni vseboval navedb o dejstvih, ki bi utemeljevala dopustnost ugovora po izteku roka.
VSK sklep Cpg 358/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da blokada dolžnikovega žiro računa in vložitev revizije zoper izvršilni naslov nista razloga, ki bi preprečevala izvršbo.
VSL sklep II Cpg 1016/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je uveljavljal razlog odloga izpolnitve obveznosti, vendar ni izkazal, da bi bil dogovor z upnikom o odlogu dejansko že sklenjen, temveč je bil šele v fazi pogajanj.
VSL sklep II Cpg 991/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor dolžnika, ki je kot razlog za preprečitev izvršbe navajal svojo brezposelnost in pomanjkanje sredstev za plačilo davčne obveznosti.
VSK sklep Cp 618/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Dolžnik je ugovarjal neobrazloženo, saj je dolg priznal in predlagal sodno poravnavo, čeprav je upnik že razpolagal s pravnomočnim izvršilnim naslovom.
VSL sklep II Cpg 906/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dejstvo, da je dolžničina plača že obremenjena do zakonskega maksimuma (1/3), ne predstavlja ugovornega razloga po 55. členu ZIZ, ki bi preprečeval izvršbo na plačo.
VSK sklep Cp 620/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Dolžnik je v ugovoru zgolj navajal, da je račun poravnal, kot dokaz pa je predložil le naročilnico, iz katere plačilo ni bilo razvidno.
VSK sklep Cpg 330/99 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavani zadevi je bil ugovor zavrnjen, ker dolžnik ni navedel nobenega zakonitega razloga po 55. členu ZIZ, temveč je nejasno zatrjeval rubež s strani upnika, kar ni izvršilno dejanje.
VSK sklep Cpg 331/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno poskušal izpodbijati izvršilni naslov z navedbo, da pogoji za odpoved najemne pogodbe niso bili izpolnjeni zaradi opustitve pisnega opozorila po Stanovanjskem zakonu.
VSK sklep Cp 452/99 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru sta dolžnika uveljavljala prenehanje terjatve zaradi predčasnega odplačila kredita, vendar nista uspela dokazati, da bi to preprečevalo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.
VSL sklep III Cp 901/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo ugovor kot nedovoljen, ker je bil sklep o izvršbi že pravnomočen, dolžnik pa ni izkazal pogojev za ugovor po izteku roka.
VSL sklep III Cp 1717/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da navedba o obstoju nasprotne terjatve dolžnika do upnika iz drugih pravnih poslov ne predstavlja utemeljenega ugovornega razloga po 8. točki 2. odstavka 55. člena ZIZ.
VSL sklep III Cp 1735/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati nobenega od zakonskih ugovornih razlogov, saj so bile njegove navedbe o višini terjatve in neustreznosti zavarovanja na solastnem deležu neutemeljene.
VSL sklep III Cp 902/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor dolžnika ocenjen kot neobrazložen, ker dolžnik kljub navedbi dejstev o svojem preživninskem bremenu in nizkih dohodkih ni predložil ustreznih dokazov.
VSL sklep III Cp 1741/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnica je v ugovoru neuspešno izpodbijala izvršilni naslov (sodno poravnavo) zaradi zmote, kar ni dopusten razlog za ugovor zoper sklep o izvršbi.
VSK sklep Cp 76/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da rejništvo mladoletnega upnika in dolžnikove slabe premoženjske razmere ne predstavljajo pravno upoštevnega razloga za ugovor zoper sklep o izvršbi za izterjavo preživnine.
VSL sklep III Cp 1550/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik ne more z ugovorom zoper sklep o izvršbi ponovno vsebinsko prerekati terjatve, ki je že bila pravnomočno ugotovljena z izvršilnim naslovom.
VSL sklep III Cp 1724/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik v ugovoru ni navedel pravno relevantnih dejstev, ki bi izpodbijala obstoj ali višino terjatve, temveč se je skliceval le na dogovore o sestanku, zato je bil ugovor obravnavan kot neobrazložen.
VSL sklep II Cpg 1077/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da nastanek škode zaradi požara v stanovanju po izteku ugovornega roka ne predstavlja pravno relevantnega ugovornega razloga po 50. členu ZIP.
VSC sklep Cp 1085/99 — Višje sodišče v Celju
-
Dolžnik je v ugovoru navajal dogovor o odlogu plačila iz stečajne mase, vendar za svoje trditve ni predložil nobenih dokazov, zato je bil ugovor zavrnjen kot neobrazložen.
VSL sklep II Cpg 1119/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor dolžnika ocenjen kot neobrazložen, ker dolžnik ni predložil dokazov za trditev, da je zavarovalna pogodba prenehala veljati zaradi neplačila premij po opravljenih opominih.
VSK sklep Cpg 321/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno uveljavljal spornost terjatve, ki je bila že pravnomočno ugotovljena s plačilnim nalogom.
VSL sklep II Cpg 941/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo ugovor, ker je bilo ugotovljeno, da je bil vložen po izteku 8-dnevnega roka za ugovor.
VSL sklep II Cpg 922/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bil ugovor neutemeljen, saj dolžnik ni izkazal zakonskih razlogov za preprečitev izvršbe, temveč se je skliceval zgolj na neuspešna pogajanja o izvensodni poravnavi.
VSL sklep II Cpg 1131/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da zgolj obvestilo o plačilu terjatve, ki ga je dolžnik poslal sodišču, nima pravnega učinka ugovora zoper sklep o izvršbi, zato sodišče ni imelo podlage za razveljavitev sklepa po 62. členu ZIZ.
VSL sklep II Cpg 908/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor dolžnika ocenjen kot neobrazložen, ker dolžnik ni predložil dokazov o pravočasni graji napak na dobavljenem blagu, čeprav je bilo dokazno breme na njegovi strani.
VSK sklep Cpg 311/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Dolžnik je neuspešno ugovarjal svoji pasivni legitimaciji, saj je iz izvršilnega naslova izhajalo, da je pravni naslednik subjekta, navedenega v izvršilnem predlogu.
VSL sklep III Cp 1660/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da stiske zaradi nizkih dohodkov in neurejenih družinskih odnosov same po sebi ne predstavljajo zakonskega razloga za ugovor zoper sklep o izvršbi, če dolžnik ne izkaže okoliščin, ki bi formalno preprečevale izvršbo.
VSL sklep III Cp 1323/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugovor zavrnilo, ker dolžnik ni navedel nobenega izmed zakonsko določenih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.
VSL sklep III Cp 1750/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor dolžnika ocenjen kot neobrazložen, ker dolžnik ni navedel nobenih dejstev glede terjatve, temveč je zgolj napovedal naknadno predložitev priloge, ki je nato ni predložil.
VSL sklep II Cpg 1128/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo zavrženje ugovora, ker je bil vložen po izteku osemdnevnega roka, pri čemer osebni razlogi dolžnika (delo, počitnice) ne predstavljajo opravičenega razloga za zamudo roka.
VSL sklep II Cpg 994/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot neutemeljene zavrnilo ugovorne navedbe glede sedeža dolžnika, saj je bil naslov, na katerem se je opravljala izvršba, vpisan v sodni register kot sedež družbe.
VSL sklep II Cpg 1103/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bil ugovor ocenjen kot neobrazložen, ker dolžnica ni predložila dokazov o zatrjevanem dogovoru za obročno odplačevanje terjatve.
VSL sklep III Cp 1695/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno prekinilo izvršilni postopek, čeprav je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že pravnomočno razveljavljen zaradi ugovora dolžnika, s čimer se je postopek že transformiral v pravdnega.
VSL sklep II Cpg 899/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugovor zavrglo, ker je bilo ugotovljeno, da je bil vložen po preteku zakonskega osemdnevnega roka, kar je razvidno iz datuma vročitve in datuma poštne oddaje oziroma telefaksa.
VSL sklep II Cpg 838/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je bil ugovor zavrnjen, ker dolžnik ni konkretiziral svojih navedb in ni zanikal obstoja poslovnega razmerja, kljub temu da je upnik predložil natančne obračune obresti in računov.
VSK sklep Cpg 251/99 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je bil dolžnikov ugovor zavrnjen kot neutemeljen, ker je zgolj pavšalno navedel, da se z izterjavo ne strinja, ne da bi podal dejstva ali dokaze v utemeljitev svojih navedb.
VSK sklep Cpg 254/99 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bil ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ocenjen kot neobrazložen, ker dolžnik za trditev o plačilu terjatve ni predložil nobenega dokaza.
VSL sklep II Cpg 918/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bil ugovor dolžnice zavrnjen kot neutemeljen, ker ni vseboval pravno relevantnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo, temveč zgolj navedbe o težkem socialnem položaju.
VSL sklep III Cp 1587/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo zavrženje ugovora, ker je bila vročitev sklepa o izvršbi opravljena pravilno prek nadomestne vročitve, dolžnica pa je ugovor vložila po preteku osemdnevnega zakonskega roka.
VSL sklep III Cp 1647/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da vložitev pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ne more biti razlog za ugovor zoper sklep o izvršbi.
VSL sklep III Cp 1710/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot neobrazložen štelo ugovor, v katerem je dolžnik zgolj pavšalno navedel, da terjatve ne dolguje, ker je zdravstveno zavarovan, brez predložitve konkretnih dokazov za svoje trditve.
VSL sklep III Cp 892/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno poskušal izpodbijati izvršilni naslov z navedbami o nepravilnostih v predhodnem pravdnem postopku, kar v izvršilnem postopku ni dopustno.
VSL sklep II Cpg 938/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik v ugovoru zoper spremembo izvršilnega sredstva ni navedel razlogov, ki bi preprečevali izvršbo na premičnine, temveč je zgolj uveljavljal zahtevke iz naslova delitve skupnega premoženja.
VSL sklep III Cp 1516/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžnikov ugovor, ki ni vseboval konkretnih dokazov o plačilu terjatve, štelo za neobrazloženega in ga obravnavalo kot pritožbo.
VSK sklep Cp 22/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno poskušal doseči znižanje preživnine zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin, kar v izvršilnem postopku ni dopustno.
VSL sklep III Cp 1684/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnikove trditve o preživljanju upnika v skupnem gospodinjstvu (kot objektivna novota) ne zadoščajo za uspeh ugovora, če zanje niso ponujeni dokazi.
VSL sklep III Cp 1716/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da zapadlost obveznosti iz notarskega zapisa ni izkazana, če se ta sklicuje na določbe pogodbe, ki sama po sebi nima narave izvršilnega naslova.
VSL sklep III Cp 1151/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je dolžnik z ugovorom poskušal izpodbijati utemeljenost terjatve, ki je bila že pravnomočno ugotovljena v pravdnem postopku, kar po zakonu ni dopusten ugovorni razlog.
VSL sklep Cpg 1033/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžnikov ugovor, v katerem je dolžnik pavšalno zahteval obnovo postopka brez predložitve dokazov o utemeljenih razlogih za preprečitev izvršbe, štelo za neobrazloženega.
VSL sklep II Cpg 707/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugovor zavrglo, ker je bilo ugotovljeno, da je bila pošiljka oddana na pošto po poteku osemdnevnega roka, kar izhaja iz datuma na poštni znamki.
VSL sklep II Cpg 759/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik v ugovoru ni navedel pooblaščene osebe za sprejem blaga niti ni konkretizirano prerekal prejema blaga, zato je bil ugovor zaradi nesubstanciranosti zavrnjen.
VSL sklep II Cpg 872/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bil ugovor zavrnjen, ker dolžnica ni navedla konkretnih dejstev niti predložila dokazov, s katerimi bi izpodbijala dovoljenost izvršbe.
VSL sklep III Cp 1365/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dolžnikov ugovor, s katerim je ta poskušal doseči pobot svoje terjatve iz drugega pravnega posla, ki je bila predmet ločene pravnomočne sodbe.
VSL sklep III Cp 1400/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno štelo vlogo osebe, ki ni bila dolžnik, za obrazložen ugovor, kar je vodilo do neutemeljene razveljavitve sklepa o izvršbi in napotitve v pravdni postopek.
VSL sklep III Cp 1398/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je neuspešno ugovarjal zoper sklep o izvršbi zaradi preživninskih obveznosti s sklicevanjem na lastno nezmožnost plačila zaradi invalidnosti in bolezni.
VSL sklep III Cp 1198/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno poskušal izpodbijati izvršilni naslov z navedbami o lastništvu premičnine in trditvami o neustreznosti tehnične izvedbe.
VSL sklep III Cp 888/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega od zakonsko predvidenih razlogov za preprečitev izvršbe, temveč je uveljavljal zgolj splošne očitke o osebnih in političnih okoliščinah.
VSL sklep III Cp 882/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je ugovarjal zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zgolj s trditvijo o neprejetju računa, pri čemer ni predložil ali predlagal nobenih dokazov za svoje navedbe.
VSC sklep Cpg 261/99 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavani zadevi vloga prokurista, s katero je ta zgolj vrnil sklep o izvršbi z navedbo, da nima dolžniških razmerij, ni bila šteta za ugovor dolžnika.
VSL sklep II Cpg 1001/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo ugovor, ker je bil vložen po preteku osemdnevnega roka, pri čemer dolžnica v ugovoru ni navedla pravno relevantnih dejstev, ki bi nastopila po izdaji izvršilnega naslova.
VSK sklep Cp 148/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine podal le pavšalne trditve o nekvaliteti izposojenega materiala, ne da bi predložil dokaze o reklamaciji ali neustreznosti prevzetega blaga.
VSK sklep Cpg 203/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi glede teka zakonskih zamudnih obresti od preživninskih terjatev odstopilo višjemu sodišču v reševanje kot pritožbo.
VSL sklep III Cp 1600/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil ugovor dolžnika ocenjen kot neutemeljen, ker dolžnik ni navedel zakonsko predvidenih razlogov za preprečitev izvršbe po 55. členu ZIZ, temveč je poskušal izpodbijati vsebino pravnomočnega izvršilnega naslova.
VSL sklep II Cpg 913/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor, v katerem se je dolžnik skliceval le na svojo trenutno finančno nesposobnost za plačilo terjatve, ki temelji na pravnomočnem izvršilnem naslovu.
VSL sklep II Cpg 794/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik zgolj s predlogom različnih variant poplačila terjatve ne more uspešno preprečiti izvršbe na dodatno dovoljeno izvršilno sredstvo (premične stvari).
VSL sklep II Cpg 846/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da socialna stiska dolžnika ne predstavlja zakonskega razloga za ugovor zoper sklep o izvršbi, saj izvršilno sodišče ni pristojno za odločanje o oprostitvi plačila dolga.
VSC sklep Cp 893/99 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 55. člen -
Sodišče je pojasnilo, da ugovor zoper sklep o izvršbi služi varstvu dolžnika pred neupravičeno izvršbo, pri čemer se v konkretnem primeru dolžnica neutemeljeno sklicuje na lastninsko pravico tretje osebe na predmetu izvršbe.
VSC sklep Cp 1113/99 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bil ugovor zavrnjen, ker dolžnik ni navedel nobenega pravno relevantnega razloga, ki bi po zakonu preprečeval izvršbo.
VSL sklep II Cpg 945/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugovor štelo za neobrazloženega, ker dolžnik svojih navedb o prenehanju bivanja na naslovu ni podkrepil z ustreznimi dokazi.
VSL sklep III Cp 1381/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru dolžnica v ugovoru ni navedla nobenih pravno relevantnih razlogov za preprečitev izvršbe, temveč je zgolj opisovala osebne spore s strankami, zaradi česar je bil ugovor zavrnjen.
VSL sklep III Cp 1553/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnica v ugovoru ni nasprotovala obstoju terjatve, temveč je le neuspešno predlagala omejitev izvršbe na tekoči račun zaradi svojega premoženjskega stanja, kar ne predstavlja zakonskega ugovornega razloga.
VSL sklep III Cp 1614/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ugovori, ki se nanašajo na izračun obresti pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ne predstavljajo ugovornega razloga po 55. členu ZIZ, če dolžnik ne navede dejstev in dokazov, ki bi kazali na nezakonitost samega izvršilnega naslova.
VSL sklep II Cpg 940/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje neprejetja računov ne predstavlja ugovornega razloga po 55. členu ZIZ, nepredložitev dokazov o plačilu pa onemogoči upoštevanje ugovora.
VSL sklep II Cpg 606/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno navajal dejstva glede neobstoja naročila in zlorabe štampiljke, ki bi jih moral uveljavljati v postopku izdaje plačilnega naloga, ki predstavlja izvršilni naslov.
VSL sklep II Cpg 946/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik v ugovoru ni zgolj podal trditev, temveč mora za dejstva, ki jih zatrjuje, predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen.
VSL sklep II Cpg 818/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje zmote ali nesporazuma pri sklenitvi sodne poravnave ne predstavlja utemeljenega ugovornega razloga za preprečitev izvršbe, če poravnava ni bila predhodno pravnomočno razveljavljena.
VSL sklep III Cp 1335/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru dolžnik ni mogel uspešno uveljavljati ugovora nedospelosti, ker je rok za poravnavo terjatve med postopkom že potekel, navedbe o ničnosti kreditne pogodbe pa niso bile utemeljene v okviru ugovornih razlogov.
VSK sklep Cp 246/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Dolžnik je v ugovoru pavšalno navedel, da so računi sporni in neusklajeni, ni pa jih določno opredelil niti ni pojasnil v čem je njihova neusklajenost, zato ugovor ni bil štet za obrazloženega.
VSL sklep II Cpg 914/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je vložil ugovor, v katerem ni navedel dejstev in dokazov za svojo trditev, zato je bil ugovor zaradi neobrazloženosti štet za neutemeljenega.
VSK sklep Cp 1386/98 — Višje sodišče v Kopru
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno navajal svoje težke življenjske razmere, status podnajemnika in pomanjkanje premoženja, kar ne predstavlja zakonskega razloga za ugovor zoper sklep o izvršbi.
VSL sklep III Cp 1448/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi je sodišče dolžnikov ugovor, ki je vseboval zgolj kronološki opis okoliščin izdaje sklepa brez navedbe pravno relevantnih razlogov za preprečitev izvršbe, obravnavalo kot neutemeljeno pritožbo.
VSL sklep III Cp 1536/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega od zakonsko predvidenih razlogov za preprečitev izvršbe, temveč je le izpodbijal pravnomočno sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov.
VSL sklep II Cpg 919/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžnikov ugovor zavrglo, ker je bil vložen po izteku osemdnevnega roka in ni vseboval utemeljenih razlogov za vložitev ugovora po izteku roka.
VSC sklep Cp 1084/97 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrnitvi ugovora, ker je dolžnik kot nov dokaz predložil pravnomočno sodno odločbo o dovolitvi obnove postopka in razveljavitvi izvršilnega naslova.
VSL sklep III Cp 402/97 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik v konkretnem primeru ni uspel dokazati, da bi po izdaji pravnomočne sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov, nastopila dejstva, zaradi katerih bi terjatev tožencev prenehala.
Sodba II Ips 180/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo dolžnikovo pritožbo, ker je bil ugovor o neustreznosti verodostojne listine vložen prepozno, zaradi česar je sklep o izvršbi postal pravnomočen.
VSM sklep Cpg 151/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je dolžnik s plačilom terjatve po prejemu sklepa o izvršbi dejansko priznal dolg in predlagal utesnitev izvršbe, kar je sodišče napačno štelo za ugovor zoper celoten sklep.
VSM sklep Cpg 60/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da dejstvo, da upnik ni prevzel iskovine pri dolžniku, ne pomeni nedopustnosti izvršbe, temveč se takšna okoliščina lahko upošteva le pri odmeri stroškov postopka.
Sodba III Ips 22/95 — Vrhovno sodišče
-
Dolžnik je v ugovoru neutemeljeno navajal pomanjkanje verodostojnih listin, čeprav je šlo za izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, kjer se verodostojnost listin ne presoja na enak način kot pri dokumentarni izvršbi.
VSM sklep Cpg 233/94 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo, da prenehanje terjatve zaradi pobota, ki nastopi po vložitvi ugovora, ne more biti podlaga za ugovor po izteku roka, če bi bilo dejstvo mogoče uveljavljati v okviru rednega ugovornega roka.
VSL sklep Cpg 997/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se vloga dolžnika, vložena po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, v kateri ta uveljavlja izvzetost predmetov iz izvršbe, obravnava kot zahteva za odpravo nepravilnosti po 47. členu ZIP.
VSL sklep III Cp 344/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je opozorilo, da izvršilno sodišče po prejemu ugovora ne sme samovoljno odločati izven okvirov, ki jih za ugovorni postopek določa zakon.
VSM sklep Cpg 420/93 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo obstoj preživninske obveznosti staršev do polnoletnega otroka, ki se ponovno vpisuje v isti letnik srednje šole.
VSL sklep III Cp 109/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrnitvi ugovora, ker je bilo ugotovljeno, da dolžnik ni prejel vabila na narok, sodišče pa ni upoštevalo predloženih dokazov o plačilu preživnine.
VSL sklep III Cp 76/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da je ugovor utemeljen, če je bila terjatev poravnana pred vložitvijo izvršilnega predloga, ne glede na kasnejše obvestilo banke o stanju na računu.
VSL sklep III Cp 49/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora razčistiti trditev dolžnika o plačilu terjatve, tudi če se to nanaša na odtegljaje od prejemkov, ki so bili opravljeni pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
VSL sklep I Cp 2332/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugovor zavrnilo, ker dolžnica po napotitvi na pravdo ni dosegla pravnomočne ugotovitve o prenehanju terjatve, temveč je tožbo umaknila na podlagi izvensodne poravnave, ki sama po sebi v izvršilnem postopku ne nadomešča pravnomočne sodne odločbe.
VSL sklep I Cp 2306/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo ugovor kot prepozen, ker je dolžnik sklep prejel avgusta, ugovor pa vložil šele novembra istega leta, pri čemer zatrjevano plačilo terjatve pred izdajo sklepa ne vpliva na procesno pravočasnost ugovora.
VSL sklep II Cp 2061/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dolžnikovo sklicevanje na slabe gmotne razmere in prošnjo za obročno odplačevanje kot razlog za ugovor zoper sklep o izvršbi.
VSL sklep I Cp 2292/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je neuspešno uveljavljal ugovor zaradi vzajemnosti obveznosti iz kupoprodajne in najemne pogodbe, ki niso bile del izvršilnega naslova.
VSL sklep I Cp 2014/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dolžnikovo pritožbo, ker je slednji v ugovoru zoper sklep o izvršbi poskušal ponovno odpirati vprašanja, ki so bila predmet predhodnega pravdnega postopka.
VSL sklep I Cp 2144/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor dolžnika, ker v času odločanja denarna kazen še ni bila v celoti plačana, čeprav je dolžnik naknadno predložil dokazila o plačilu.
VSL sklep II Cp 1977/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče pojasnjuje, da se po razveljavitvi sklepa o izvršbi zaradi ugovora dolžnika utemeljenost terjatve prenese v pravdni postopek, ki se uvede po uradni dolžnosti.
VSM sklep Cpg 338/93 — Višje sodišče v Mariboru
-
Dolžnik je v ugovoru neuspešno uveljavljal napačno določene roke zapadlosti, ki so bili predmet pravnomočne sodbe.
VSM sklep Cpg 132/93 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je dolžnikovo obvestilo o plačilu glavnice, podano po izteku roka za ugovor, utemeljeno štelo za ugovor zoper sklep o izvršbi.
VSM sklep Cpg 45/93 — Višje sodišče v Mariboru
-
Dolžnik v konkretnem primeru ni predložil nobenih dokazov o zatrjevanem delnem plačilu terjatve ali o tem, da bi upnica neutemeljeno zavrnila preostanek plačila.
VSL sklep II Cp 2123/93 — Višje sodišče v Ljubljani