ukinitev statusa grajenega javnega dobra
Sentenca
Status grajenega javnega dobra se objektu ali delu objekta odvzame z odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega organa izda upravni organ, ki je status podelil (23. člen ZGO-1). Pogoj za ukinitev je ugotovitev, da objekt oziroma del objekta ne služi več namenu, zaradi katerega mu je bil ta status podeljen. Ukinitev statusa sama po sebi ne pomeni kršitve ustavnih pravic uporabnikov, če jim s tem ni onemogočen dostop do njihovih nepremičnin in če na ukinjenem delu niso pridobili lastninske pravice ali posebne pravice uporabe.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo odločbo o ukinitvi statusa javnega dobra, ker organ ni pojasnil pravne podlage za posege, zaradi katerih je nepremičnina dejansko prenehala služiti javnemu namenu.
UPRS Sodba III U 85/2018-11 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da posamezniki v postopku za ukinitev statusa javnega dobra ne morejo uveljavljati svojih domnevnih lastninskih pravic ali izpodbijati zakonitosti akta o podelitvi statusa.
UPRS Sodba I U 1367/2016-9 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila ukinitev statusa utemeljena z dejstvom, da zemljišče ni več služilo namenu javne ceste, saj se je promet preusmeril na sosednje zemljišče.
UPRS sodba II U 227/2014 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZGO-1 · 23. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnik ni izkazal kršitve ustavnih pravic (14., 33. in 67. člen URS), ker ukinitev javnega dobra ni posegla v njegov dostop do nepremičnin ali v njegovo lastninsko pravico.
sodba III U 178/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da sklep o dopolnitvi letnega načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem ne more vključevati nepremičnin, ki imajo status javnega dobra, dokler ta status ni formalno ukinjen z odločbo.
Sklep I Up 109/2010 — Vrhovno sodišče