ukinitev stvarne služnosti
Sentenca
Lastnik služeče stvari lahko zahteva prenehanje stvarne služnosti, če ta postane nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari ali če preneha razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena (58. člen ZTLR). Pogoj "postane nepotrebna" pomeni, da so se okoliščine od trenutka ustanovitve služnosti do trenutka zahteve za njeno ukinitev spremenile tako, da služnostna pravica za gospodujočo nepremičnino nima več tiste funkcije ali nujnosti, ki jo je imela ob svojem nastanku.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obstoj alternativne možnosti dostopa ne zadostuje za ukinitev že obstoječe stvarne služnosti poti.
VSL Sodba II Cp 167/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 222. člen -
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ukinitev služnosti, ker dokup nepremičnin ni povzročil nekoristnosti služnosti niti bistvene spremembe okoliščin.
VSL sodba I Cp 1159/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ukinitev služnosti, ker tožnika nista uspela dokazati nastanka spremenjenih okoliščin, ki bi utemeljevale prenehanje služnostne pravice.
VSL sodba I Cp 1574/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo utemeljenost ukinitve služnosti hoje in vožnje na konkretnem delu poti zaradi spremenjenih potreb gospodujočega zemljišča.
VSL sodba in sklep I Cp 1279/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo zahtevek za ukinitev služnosti hoje in vožnje zaradi izgradnje nove javne ceste, ki je po trditvah tožnikov omogočila neposreden dostop do gospodujočega zemljišča.
VSL sodba II Cp 23/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ukinitev služnosti hoje in vožnje, ker tožnik ni dokazal prenehanja razlogov za njen obstoj, neplačevanje odškodnine za uporabo poti pa samo po sebi ne predstavlja pravnega razloga za ukinitev stvarne služnosti.
VSL sodba II Cp 449/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri zahtevku za ukinitev služnosti upoštevati dejansko razdelitev nepremičnine med solastniki, tudi če v zemljiški knjigi še vedno figurirajo kot solastniki po idealnih deležih.
VSL sklep II Cp 1403/93 — Višje sodišče v Ljubljani