ukrep pridržanja prosilca za mednarodno zaščito
Sentenca
Pridržanje prosilca za mednarodno zaščito je skrajni ukrep, ki mora biti nujen, sorazmeren in utemeljen z objektivno izkazano nevarnostjo pobega (begosumnostjo). Pri odločanju o pridržanju mora organ presoditi, ali je mogoče cilj postopka doseči z milejšimi ukrepi, kot je obvezno zadrževanje na območju azilnega doma. Če je izkazana visoka stopnja begosumnosti, ki onemogoča učinkovitost milejših ukrepov, je pridržanje v centru za tujce v skladu z načelom sorazmernosti.
- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1)
- Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev)
- Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice (Uredba EU 604/2013)
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bilo pridržanje v centru za tujce ocenjeno kot sorazmerno, ker zadrževanje v azilnem domu zaradi begosumnosti prosilca ne bi bilo učinkovito za zagotovitev njegove predaje odgovorni državi.
UPRS Sodba I U 1731/2021-15 — Upravno sodišče
-
Sodišče je kot utemeljen razlog za pridržanje štelo ponavljajoče se kršitve javnega reda in miru ter kazniva dejanja nasilništva in tatvine, ki so neposredno ogrožala varnost drugih oseb.
UPRS Sodba I U 173/2019-13 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnikova razlaga o odvzemu dokumentov s strani sprovajalca v Turčiji ne kaže na namerno prikrivanje identitete, zato očiten dvom v istovetnost, ki bi utemeljeval pridržanje, ni bil podan.
UPRS Sodba in sklep I U 1765/2018-13 — Upravno sodišče