umik prošnje za azil
Sentenca
Prošnja za azil se šteje za umaknjeno, če prosilec samovoljno zapusti azilni dom in se vanj ne vrne v roku treh dni od zapustitve. Navedeno dejstvo mora biti razvidno iz uradnih evidenc pristojnega organa, ki vodi postopek. V primeru umika se azilni postopek na kateri koli stopnji s sklepom ustavi, prosilcu pa se določi rok za zapustitev države (42. člen ZAzil).
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru izjava o umiku prošnje za azil, ki jo je podal eden od prosilcev za druge polnoletne osebe brez njihovega pooblastila, ni imela pravnega učinka.
Sodba I Up 1465/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru so prosilci umik utemeljili z zdravstvenim stanjem družinske članice in željo po vrnitvi v domovino, kar sodišče ni štelo za pravno relevanten razlog za izpodbijanje veljavnosti umika.
Sodba I Up 236/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče presodilo, da tožniki niso izkazali, da bi bil njihov umik prošenj za azil posledica kršitev pravil postopka, zato je bila ustavitev postopka zakonita.
Sodba I Up 158/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila ustavitev postopka utemeljena, ker prosilec ni izkazal okoliščin, ki bi opravičevale njegovo odsotnost iz azilnega doma.
Sodba I Up 1126/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je odločitev o ustavitvi postopka pravilna, če uradne evidence potrjujejo samovoljno zapustitev azilnega doma, ki traja dlje od predpisanega roka, prosilec pa ne izpodbije verodostojnosti teh podatkov.
Sodba I Up 1279/2002 — Vrhovno sodišče