umik tožbe zaradi izostanka z naroka
Sentenca
Če tožeča stranka ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, se šteje, da je tožbo umaknila (2. odstavek 28. člena ZDSS-1). Pogoj za veljavnost takšne procesne posledice je, da je bila stranka v vabilu na narok izrecno opozorjena na pravne posledice izostanka. Sodišče mora v spisu izkazati pravilno vročitev vabila s poukom, saj v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti zakonitosti sklepa o ustavitvi postopka.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je postopek ustavilo, ker tožnica ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, kljub pravilnemu vabilu in opozorilu o posledicah izostanka.
VDSS sklep Psp 569/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je napačno štelo umik tožbe v primeru izostanka tožeče stranke z drugega naroka za glavno obravnavo, čeprav sta bila poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo že opravljena.
VDS sklep Pdp 81/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo tožeče stranke, ki je 15-minutno zamudo pooblaščenca na narok zaradi težav s parkiranjem in gnečo štela za opravičljivo.
VDS sklep Pdp 1089/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sklep o ustavitvi postopka, ker iz sodnega spisa ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bila tožeča stranka v vabilu sploh opozorjena na posledice izostanka z naroka.
VDS sklep Psp 508/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče ni dolžno izdati sodbe na podlagi pripoznave ali sodbe brez razpisa naroka, če stranka tožbenega zahtevka ni v celoti pripoznala, zato je izvedba naroka in posledična domneva umika tožbe zaradi izostanka strank pravno pravilna.
VSL sklep Cpg 1544/94 — Višje sodišče v Ljubljani