umik zemljiškoknjižnega predloga
Sentenca
Zemljiškoknjižni postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, zato se v primeru, ko vprašanje umika predloga ni posebej urejeno v Zakonu o zemljiški knjigi, subsidiarno uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in ne določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Umik predloga je dopusten do trenutka, ko odločba o vpisu postane pravnomočna, saj se z umikom postopek ustavi, sodišče pa ne odloča več o utemeljenosti zahtevka (120. člen ZZK-1, 23. člen ZNP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče mora pri odločanju o umiku predloga po izdani odločbi presoditi, ali tretje osebe, ki zatrjujejo pravni interes na podlagi zaznamovanega vrstnega reda, z umikom utrpijo kršitev svojih pravic.
VSK Sklep CDn 36/2021 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je napačno uporabilo določbe ZPP o umiku tožbe, namesto da bi uporabilo pravila ZNP, ki veljajo za zemljiškoknjižni postopek kot lex specialis.
VSC sklep Cp 74/2011 — Višje sodišče v Celju