upnikov predlog za začetek stečajnega postopka
Sentenca
Upnikov predlog za začetek stečajnega postopka mora vsebovati identifikacijske podatke o dolžniku, opis dejstev in dokazov o insolventnosti ter zahtevek za začetek postopka (232. člen ZFPPIPP). Če dolžnik v zakonskem roku 15 dni po vročitvi predloga ne ugovarja obstoju insolventnosti ali upnikove terjatve, se šteje, da z upnikovim predlogom soglaša, kar sodišču omogoča izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka brez izvajanja dokazov (235. in 239. člen ZFPPIPP).
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je sodišče ugodilo predlogu za začetek stečaja, ker dolžnica v ugovoru ni prerekala navedb o svoji insolventnosti niti upničine procesne legitimacije.
VSL Sklep Cst 272/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da neudeležba dolžnika na naroku za začetek stečajnega postopka ne preprečuje vsebinske presoje insolventnosti na podlagi predloženih dokazov in zakonskih domnev.
VSL Sklep Cst 10/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je dolžnik uspešno izpodbil verjetnost obstoja terjatve, ki naj bi temeljila na uporabi blagovne znamke.
VSL sklep Cst 133/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da v postopku odločanja o upnikovem predlogu velja sistem prekluzij in da mora upnik svojo terjatev izkazati z verjetnostjo.
VSL sklep Cst 91/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pristop pooblaščenke upnika po končanem naroku ne more izničiti fikcije umika predloga, saj na narok ni mogoče zamuditi po njegovem zaključku.
VSL sklep Cst 481/2015 — Višje sodišče v Ljubljani