upniški odbor v stečajnem postopku
Sentenca
Upniški odbor v stečajnem postopku se oblikuje na podlagi zahteve upnikov, pri čemer ZFPPIPP ne predvideva kontinuitete upniškega odbora, ki je bil oblikovan v predhodnem postopku prisilne poravnave. Z začetkom stečajnega postopka upniški odbor iz prisilne poravnave preneha delovati, procesna dejanja, ki jih sicer opravlja upniški odbor, pa se v stečajnem postopku ne izvajajo, dokler niso imenovani ali izvoljeni člani novega upniškega odbora v skladu z zahtevami stečajnega postopka (77. člen ZFPPIPP).
Iz posameznih sodb
-
Pritožnik ni uspel omajati sklepa o imenovanju članov upniškega odbora, ker ni zatrjeval neobstoja ovir za imenovanje, hkrati pa je bila zanesljivost poslovnih knjig dolžnika vprašljiva zaradi neizročitve dokumentacije upravitelju.
VSL Sklep Cst 99/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni navedlo števila veljavno oddanih glasov in razporeditve glasov med upnike, zato sklepa o imenovanju članov upniškega odbora ni bilo mogoče preizkusiti.
VSL Sklep Cst 457/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razjasnilo, da se pravila o kontinuiteti organov iz postopka prisilne poravnave v stečajni postopek ne prenašajo samodejno, kar pomeni, da je za obstoj upniškega odbora v stečaju potrebna nova zahteva upnikov.
VSL sklep Cst 207/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o prodaji, ker je zmotno štelo, da upniški odbor iz prisilne poravnave avtomatično nadaljuje delo v stečajnem postopku in da je njegovo mnenje pogoj za zakonitost prodaje.
VSL sklep Cst 204/2016 — Višje sodišče v Ljubljani