uporaba milejšega zakona v prekrškovnem postopku
Sentenca
Če se po storitvi prekrška spremenijo materialnopravne določbe zakona ali predpisa, ki določa prekršek, se mora uporabiti zakon ali predpis, ki je za storilca milejši (drugi odstavek 2. člena ZP-1). Če dejanje v času odločanja o prekršku ni več opredeljeno kot prekršek, sodišče postopek ustavi, saj ni podan eden od temeljnih pogojev za sankcioniranje. Sodišče mora pri odločanju upoštevati spremembe zakonodaje, ki so nastopile do trenutka pravnomočne odločitve.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je moralo pri odločanju o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja upoštevati novelo ZP-1H, ki je skrajšala obdobje seštevanja kazenskih točk s treh na dve leti, saj je bila ta sprememba za storilca milejša.
VSK sklep EPVDp 27/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je spremenilo pravno opredelitev prekrška in znižalo globo, ker povzročitev prometne nesreče s prekrškom ni bila več samostojen prekršek, za temeljni prekršek pa je bila predpisana milejša sankcija.
VSK sodba PRp 336/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ustavilo postopek, ker je sprememba zakonodaje (ZGos-C) odpravila zahtevo po pridobitvi odločbe o izpolnjevanju minimalnih tehničnih pogojev, zaradi česar dejanje storilca ni bilo več prekršek.
Sodba IV Ips 58/2009 — Vrhovno sodišče