uporaba milejšega zakona v prekrškovnem pravu
Sentenca
Če se po storitvi prekrška spremenijo materialnopravne določbe zakona ali predpisa, ki določa prekršek, se za storilca uporabi tisti zakon oziroma predpis, ki je zanj milejši (drugi odstavek 2. člena ZP-1). Sodišče mora pri presoji milejšega predpisa upoštevati konkretno pravno opredelitev storjenega prekrška in primerjati sankcije, predpisane v času storitve dejanja ter v času sojenja. Uporaba strožjega zakona, ki ni utemeljena z načelom milejšega zakona, predstavlja kršitev materialnih določb zakona.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je napačno uporabilo milejši zakon, ker je za prekršek prepovedi zaposlovanja na črno uporabilo sankcijo, ki je bila predpisana za drugačno obliko prekrška (omogočanje dela na črno), čeprav je bila za konkretno očitan prekršek po novem zakonu predpisana višja globa.
VSRS Sodba IV Ips 13/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da primerjava strogosti med globo in kazenskimi točkami zahteva individualno presojo posledic za voznika, saj večje število kazenskih točk lahko predstavlja hujšo sankcijo kot zgolj višji denarni znesek.
Sodba IV Ips 74/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je določba petega odstavka 235. člena ZVCP-1, ki je urejala prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, materialnopravne narave in ali se zaradi njene odsotnosti v kasnejši zakonodaji (ZPrCP) uporabi kot milejša ureditev.
Sodba IV Ips 52/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo načelo milejšega zakona, ker je obdolžencu izreklo stransko sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi statusa voznika začetnika, ki ga po spremenjeni zakonodaji (ZVCP-1F) ni več imel.
Sodba IV Ips 146/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo o prekršku, ker je bila z uveljavitvijo novele ZZasV-A inkriminacija dejanja (opravljanje varovanja brez izpolnjevanja pogojev) po storitvi prekrška odpravljena.
Sodba IV Ips 80/2009 — Vrhovno sodišče