uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Sentenca
Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oziroma ni podaljšala najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, uporablja stanovanje nezakonito (58. člen SZ, 111. člen SZ-1). V takšnem primeru ima lastnik pravico kadarkoli vložiti zahtevo za izpraznitev stanovanja pri pristojnem sodišču. Pravni naslov za zakonito bivanje je torej nujno vezan na obstoj veljavne najemne pogodbe med lastnikom in uporabnikom.
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o stanovanjskih razmerjih (ZSR)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
Iz posameznih sodb
-
V obravnavani zadevi je bila tožba na izpraznitev utemeljena, ker sta toženca izgubila lastninsko pravico na stanovanjih na podlagi pravnomočne sodbe, s čimer je tožeča stranka postala zakonita lastnica in pridobila pravico do izpraznitve.
VSL Sodba I Cp 544/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila zakonitost bivanja vezana na obstoj delovnega razmerja; z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je najemno razmerje prenehalo, bivanje pa je postalo nezakonito.
VSL Sodba II Cp 26/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da določbe o odpovedi najemne pogodbe (104. člen SZ-1) niso relevantne, kadar najemno razmerje za določen čas preneha s potekom časa, saj v takem primeru najemnik stanovanje zaseda nezakonito.
VSC Sodba Cp 126/2024 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: SZ-1 · 111. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru določilo 60-dnevni rok za izselitev, saj je ocenilo, da je takšen čas potreben, da si toženec najde drugo primerno stanovanje.
VSL Sodba II Cp 649/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da stanovanje ni bilo izpraznjeno, ker toženka ni obvestila lastnice o izselitvi, v stanovanju je pustila svoje stvari, se vanj vračala zaradi skrbi za psa in ni izročila ključev.
VSK Sodba I Cp 655/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožbeni zahtevek za izpraznitev in izročitev stanovanja temelji na nezakoniti uporabi enote brez veljavnega najemnega razmerja.
VSM Sodba I Cp 572/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za izpraznitev stanovanja, ker je ugotovilo, da obstaja veljavna najemna pogodba in aneks k njej, ki tožencu zagotavljata pravno podlago za bivanje v stanovanju.
VSL Sodba II Cp 62/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je toženec zakoniti najemnik na podlagi pogodbe za nedoločen čas, zato zahtevek za izpraznitev stanovanja ni utemeljen.
VSL Sodba I Cp 1327/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je bil dolžan izprazniti stanovanje, ker po smrti najemnice ni sklenil nove najemne pogodbe, kar pomeni, da je stanovanje uporabljal brez veljavnega pravnega naslova.
VSL Sodba II Cp 417/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Ker toženka ni izpolnila pogojev za vstop v najemno razmerje po smrti najemnika, je njena uporaba stanovanja nezakonita, kar utemeljuje zahtevek za izpraznitev.
VSL Sodba I Cp 441/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolgotrajna nezakonita zasedba stanovanja, ki je posledica nezakonite vselitve in nenehnega vlaganja neutemeljenih zahtevkov, ne predstavlja podlage za priznanje pravice do spoštovanja doma v smislu ustavnega varstva.
VSL Sodba I Cp 279/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da na presojo obstoja pravnega naslova za bivanje ne vplivajo zatrjevane manipulacije ali psihično nasilje med pravdnima strankama.
VSL Sodba in sklep I Cp 1786/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je pravni naslov za uporabo stanovanja prenehal z upravičenim odstopom od pogodbe o finančnem leasingu zaradi neplačevanja obveznosti.
VSK Sodba I Cp 553/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnica je upravičena do profitne najemnine, ker je toženec službeno stanovanje uporabljal po prenehanju delovnega razmerja, torej brez pravnega naslova.
VSL Sodba I Cp 848/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da tožnik zaradi odsotnosti pravnega naslova ni verjetno izkazal svoje terjatve, kar je narekovalo zavrnitev začasne odredbe.
VSL Sklep I Cp 1164/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Lastnik, ki je stanovanje odkupil na podlagi stanovanjske pravice, je upravičen zahtevati izselitev osebe, ki v stanovanju biva brez veljavnega pravnega naslova, ne glede na njun pretekli status družinskih članov.
VSL sodba II Cp 2823/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se toženec ne more sklicevati na nekdanjo stanovanjsko pravico, če je lastnik stanovanja že izčrpal svoja upravičenja iz stanovanjske zakonodaje z nakupom stanovanja.
VSL sodba II Cp 2961/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo plačevanja uporabnine ne vzpostavlja novega najemnega razmerja, kar je ključno za presojo utemeljenosti zahtevka za izpraznitev stanovanja.
VSL sklep in sodba II Cp 564/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SZ-1 · 111. člen -
V tej zadevi je bila tožba na izpraznitev utemeljena, ker je pogodba, ki je predstavljala pravni naslov za bivanje, potekla in ni bila podaljšana.
VSL sodba I Cp 1386/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo nezakonitost bivanja, ker je najemna pogodba za določen čas prenehala veljati, tožena stranka pa ni izkazala nobenega drugega pravnega naslova za uporabo nepremičnine.
VSL sodba II Cp 2966/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da mora zakonec, ki v stanovanju ostane po izselitvi najemnika, z lastnikom skleniti novo najemno pogodbo, sicer stanovanje uporablja nezakonito.
VSL sodba II Cp 2893/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da prodajna pogodba za nepremičnino sama po sebi ne dokazuje obstoja najemnega razmerja med kupcem in uporabnikom stanovanja, ter da se roki za izselitev iz 112. člena SZ-1 ne uporabljajo za primere nezakonite uporabe stanovanja.
VSL sodba II Cp 4449/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da toženca nista imela sklenjene najemne pogodbe z lastnikom, kar je zadostovalo za utemeljenost zahtevka za izpraznitev stanovanja.
VSL sodba I Cp 3156/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je uspela z zahtevkom za izpraznitev stanovanja, ker je izkazala veljaven pravni naslov (kupoprodajno pogodbo), čeprav etažna lastnina na stanovanju še ni bila vzpostavljena.
VSL sodba I Cp 238/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da uporabnik hišniškega stanovanja, ki ne opravlja hišniških del in nima sklenjene pogodbe, ne more biti oproščen plačila obratovalnih stroškov, ki nastanejo zaradi njegovega bivanja.
VSL sodba in sklep I Cp 3721/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je v stanovanju prebivala po smrti partnerja, ki je bil najemnik, vendar z lastnikom ni sklenila nove najemne pogodbe, zaradi česar je bila njena uporaba stanovanja ocenjena kot nezakonita.
VSC sodba Cp 385/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo izpraznitveni zahtevek za službeno stanovanje, ker je najemniku prenehalo delovno razmerje in je potekel pogodbeno dogovorjen rok za izpraznitev stanovanja.
VSK sodba I Cp 765/2006 — Višje sodišče v Kopru