uporabnina med solastniki
Sentenca
Uporabnina kot oblika neupravičene obogatitve (198. člen OZ) med solastniki zahteva, da je prikrajšanje na strani solastnika, ki stvari ne uporablja, konkretno in realno. Tožnik mora za uspeh zahtevka dokazati, da stvari proti svoji volji ne uporablja in da v takšen način uporabe s strani drugega solastnika ni privolil. Odsotnost pravne podlage za uporabo stvari s strani enega solastnika sama po sebi še ne zadošča za utemeljenost zahtevka za plačilo uporabnine, če ni izkazano dejansko prikrajšanje prikrajšanega solastnika.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je toženec dolžan plačati uporabnino za poslovni prostor, ker ga je imel pod ključem in s tem tožnici onemogočil uporabo, s čimer je prevzel tveganje, da prostor ne bo prinesel koristi.
VSL Sodba I Cp 835/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je zahtevek za uporabnino utemeljen, kadar solastnik zaradi ravnanja drugega solastnika nepremičnine ne more uporabljati in mu ta ne ponudi ustreznega nadomestila za uporabo njegovega deleža.
VSRS Sodba in sklep II Ips 90/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo uporabnine, ker tožnik ni izkazal prikrajšanja, saj nepremičnin ni uporabljal prostovoljno in od toženke ni zahteval dopustitve uporabe.
VSL Sodba II Cp 2871/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se solidarna odgovornost pri deljivih obveznostih med solastniki ne domneva, zato je obveznost plačila uporabnine praviloma deljiva.
VSL sklep II Cp 2320/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo zahtevek za plačilo uporabnine za garsonjero, ki jo je po razpadu zakonske zveze uporabljala le ena od solastnic, medtem ko drugi solastnik (tožnik) v garsonjeri ni bival.
VSL sodba II Cp 3681/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo neuporabe solastne stvari ne pomeni avtomatičnega prikrajšanja, ki bi utemeljevalo obligacijskopravni zahtevek za plačilo uporabnine.
Sodba II Ips 118/2010 — Vrhovno sodišče