uporabnina solastne stvari
Sentenca
Uporabnina je nadomestilo za korist, ki jo ima oseba od uporabe tuje stvari brez pravnega temelja, pri čemer se obveznost plačila oblikuje na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi (190. in 198. člen OZ). Uporaba nepremičnine je širok pravni pojem, ki ne zajema zgolj dejanskega bivanja v njej, temveč vključuje vsakršno obliko izkoriščanja premoženjske koristi, ki jo solastniku onemogoča drug solastnik. Za nastanek obveznosti plačila uporabnine ni nujno, da je do prikrajšanja prišlo zaradi prisilne izselitve, temveč zadošča, da je lastniku onemogočeno izvrševanje njegove lastninske pravice.
Iz posameznih sodb
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da toženec nepremičnino zaseda in uporablja v obsegu, ki presega njegov solastninski delež.
VSL Sodba II Cp 159/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da bivanje v nepremičnini ni edini način njene uporabe, zato toženka ne more ugovarjati plačilu uporabnine zgolj s trditvijo, da se je solastnik izselil prostovoljno.
VSM Sodba I Cp 899/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je zahtevek za uporabnino utemeljen tudi v primeru, ko solastnik nepremičnine ne uporablja zaradi fizičnega in psihičnega nasilja drugega solastnika.
VSC Sodba in sklep Cp 484/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je priznalo upravičenost do uporabnine v sorazmerju z dejanskim obsegom prikrajšanja solastnice, ki ji je bila onemogočena uporaba nepremičnine zaradi ravnanja ostalih solastnikov.
VSL sodba I Cp 3737/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pasivna legitimacija za plačilo uporabnine je podana pri vseh solastnikih, ki s svojim ravnanjem (npr. oddajo prostora svoji družbi) dejansko onemogočajo uporabo drugim solastnikom.
Sodba II Ips 610/2008 — Vrhovno sodišče