uporabnina v solastninskem razmerju
Sentenca
Uporabnina je odškodninski oziroma obogatitveni zahtevek, ki ga lahko solastnik uveljavlja proti drugemu solastniku, če ta stvar uporablja v celoti ali v obsegu, ki presega njegov idealni delež, s čimer drugemu solastniku onemogoča izvrševanje njegove pravice do uporabe (190., 198. člen OZ, 66. člen SPZ). Za utemeljenost zahtevka mora prikrajšani solastnik dokazati, da mu je bila uporaba stvari dejansko onemogočena ali da je bila njegova pravica do souporabe kršena zaradi izključnega ravnanja drugega solastnika.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da solastnik nepremičnine dejansko ne uporablja, ne izključuje njegove obveznosti plačila uporabnine, če je s svojim ravnanjem onemogočal uporabo drugim solastnikom.
VSL Sodba in sklep II Cp 1699/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot pomembno okoliščino za presojo utemeljenosti zahtevka za uporabnino izpostavilo prizadevanja solastnikov za sklenitev dogovora o uporabi nepremičnine.
VSL Sodba I Cp 1082/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji zahtevka za uporabnino med solastniki presoditi, zakaj je prišlo do izključne uporabe nepremičnine in ali je mogoče šteti, da je izključeni solastnik v prikrajšanje privolil.
VSK Sklep I Cp 337/2024 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo zahtevek za plačilo uporabnine v razmerju med solastniki, pri čemer je kot bistveno za utemeljenost zahtevka izpostavilo neupravičeno rabo nepremičnine brez soglasja vseh solastnikov.
VSL Sodba II Cp 1448/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v primerih nevzdržnih odnosov in objektivne nemožnosti deljene posesti solastnik ni dolžan posebej zahtevati souporabe, da bi bil upravičen do uporabnine za obdobje, ko je drugi solastnik stvar uporabljal izključno.
VSRS Sodba in sklep II Ips 25/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo pravico do uporabnine, ker je toženka s svojo izključno uporabo nepremičnine onemogočila tožnici izvrševanje njene solastninske pravice.
VSL Sodba II Cp 244/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je tožnik, ki je kupil idealni delež nepremičnine, prostovoljno opustil souporabo ali pa mu je bila ta onemogočena s strani ostalih solastnikov.
VSL Sodba II Cp 2113/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da toženec tožnici onemogoča realizacijo solastninske pravice, ker nepremičnino uporablja izključno sam, jo zaseda s svojimi predmeti in tožnici ne želi izročiti ključev, čeprav souporabi aktivno ne nasprotuje.
VSL Sodba I Cp 1833/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni bila dolžna zahtevati souporabe nepremičnine, saj je bila zaradi narave objekta (majhna enodružinska hiša) in toženčeve izključne posesti souporaba objektivno nemogoča.
VSRS Sodba II Ips 111/2019 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 11. člen OZ · 190. člen OZ · 198. člen OZ · 5. člen SPZ · 65. člen SPZ · 66. člen -
Tožeča stranka ni uspela z zahtevkom, ker ni dokazala, da bi od toženca sploh zahtevala souporabo nepremičnine, toženec pa je izkazal pripravljenost na dogovor o uporabi.
VSC Sodba Cp 28/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 198. člen -
Sodišče je pojasnilo, da je za denarni zahtevek solastnika zaradi neuporabe stvari pristojno pravdno sodišče, saj ne gre za ureditev načina rabe stvari, temveč za obligacijskopravni zahtevek.
VSL Sklep II Cp 2402/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za zahtevek za uporabnino ne zadošča dejstvo, da solastnik uporablja le del nepremičnine, če s tem ne preprečuje souporabe drugim solastnikom.
VSL Sodba in sklep I Cp 1175/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za utemeljenost zahtevka po temelju bistvena izključitev solastnice iz souporabe, pri čemer ni pomembno, ali toženec nepremičnino dejansko uporablja, temveč kakšno korist bi od nje lahko imel.
VSL Sodba II Cp 2365/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik s pavšalno trditvijo o večkratnem pozivanju toženke ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu za utemeljitev zahtevka za uporabnino za obdobje pred vložitvijo tožbe.
VSL Sodba I Cp 1353/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za uporabnino, ker tožnik ni zahteval souporabe in je zavrnil vse predloge toženke za ureditev razmerja, s čimer je privolil v svoje prikrajšanje.
VSL Sodba I Cp 79/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 11. člen OZ · 190. člen OZ · 198. člen OZ · 3. člen OZ · 5. člen SPZ · 66. člen -
Tožnica ni uspela dokazati, da bi ji toženec onemogočil uporabo solastne nepremičnine, zato zahtevek za plačilo uporabnine ni bil utemeljen.
VSL Sodba I Cp 937/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo zahtevek za plačilo uporabnine za stanovanjsko hišo, kjer je tožena stranka nepremičnino uporabljala izključno sama in brez soglasja drugega solastnika.
VSM Sodba I Cp 487/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je ignoranca in neodzivnost solastnika na pozive k dogovorni rešitvi uporabe nepremičnine v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter utemeljuje zahtevek za plačilo uporabnine.
VSRS Sklep II Ips 295/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do uporabnine, ker se je izselila prostovoljno in od toženca ni zahtevala ponovne vselitve ali ureditve režima uporabe, prav tako pa ni dokazala nedopustnih posegov v svojo integriteto.
VSL Sodba II Cp 2061/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da izselitev solastnika zaradi agresivnih groženj z orožjem ne predstavlja prostovoljne privolitve v prikrajšanje pri uporabi skupne nepremičnine.
VSL Sodba II Cp 900/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pravno vrednotno izhodišče zahtevka za uporabnino med solastniki specifično zaradi njihovih medsebojnih upravičenj, ki se razlikujejo od razmerja med lastnikom in nelastnikom.
VSL Sodba II Cp 672/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 11. člen OZ · 190. člen OZ · 190. člen, odstavek 1 OZ · 198. člen OZ · 5. člen SPZ · 25. člen SPZ · 28. člen SPZ · 66. člen SPZ · 66. člen, odstavek 1 SPZ · 95. člen SPZ · 95. člen, odstavek 2 SPZ · 96. člen SPZ · 96. člen, odstavek 1 SPZ · 96. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 -
Tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine je bil zavrnjen, ker tožnica od toženke nikoli ni zahtevala souporabe nepremičnine, zato ni mogoče govoriti o neupravičeni prikrajšanosti.
VSL sodba I Cp 3137/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je korist nepoštenega solastnika neodvisna od tega, kako dejansko izkorišča prostore, saj je bistveno, da je z onemogočanjem souporabe prevzel upravljanje celotnega dela nepremičnine.
VSL sodba in sklep I Cp 2329/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik nosi trditveno in dokazno breme glede dejstva, da mu je bila souporaba s strani toženke aktivno preprečena.
VSL sklep III Cp 972/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji zahtevka za uporabnino upoštevalo pretekla ravnanja strank, zlasti zavrnitev predloga za odkup solastniških deležev in opustitev opredelitve želenega fizičnega dela stavbe s strani tožnika.
VSRS sodba II Ips 126/2014 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je zahtevala uporabnino zgolj na podlagi obstoja izvršilnega naslova za delitev stanovanja, ne da bi izkazala dejansko onemogočanje uporabe s strani toženca.
VSL sodba II Cp 2327/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnica ni upravičena do uporabnine le zato, ker ima toženec v izključni posesti del nepremičnine, če tožnica ni vložila predloga za ureditev razmerij med solastniki in je v takšen način uporabe privolila.
VSL sklep I Cp 2356/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo zahtevek za plačilo uporabnine v situaciji, kjer je tožnik zatrjeval, da tožena stranka zaseda nepremičnino v večjem obsegu, kot ji pripada glede na solastniški delež.
VSL sodba II Cp 1770/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da zgolj dejanska zasedenost nepremičnine s strani enega solastnika ne pomeni avtomatičnega prikrajšanja ostalih, če ti souporabe niso aktivno zahtevali.
VSRS sodba II Ips 237/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnica v svoje prikrajšanje ni privolila, saj ji je bila uporaba prostorov onemogočena z ravnanjem tožene stranke.
VSL sodba II Cp 952/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izročitev ključev sama po sebi ne zadostuje za prenehanje obveznosti plačila uporabnine, če solastnik kljub temu nima dejanskega dostopa do souporabe nepremičnine.
VSL sodba II Cp 2863/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni bila upravičena do uporabnine, ker ni izkazala, da bi od toženca zahtevala souporabo stanovanja oziroma da bi ji toženec uporabo stanovanja kakorkoli preprečeval.
VSL sodba I Cp 2634/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 198. člen -
Sodišče je poudarilo, da je najemnina le pripomoček za ugotovitev koristi in prikrajšanja, toženčev riziko pa je, kakšno korist mu uporaba stanovanja kot celote dejansko prinaša.
VSL sodba II Cp 1791/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je za odločitev o uporabnini ključna ugotovitev dejanskega obsega uporabe nepremičnine in vprašanje, ali je bila tožniku s strani toženke onemogočena uporaba solastne stvari.
VSL sklep I Cp 1866/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj neuporaba stvari brez zahteve po souporabi ne utemeljuje zahtevka za uporabnino, pri čemer je bila v konkretnem primeru onemogočenost uporabe izkazana z zamenjavo ključavnice.
VSL sklep I Cp 1472/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da trditev o izključni uporabi solastne nepremičnine s strani drugega solastnika proti volji tožnika že vsebuje elemente prikrajšanja, potrebne za sklepčnost tožbe zaradi neupravičene pridobitve.
Sklep II Ips 178/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da nekateri solastniki soglašajo z brezplačno uporabo nepremičnine s strani tretje osebe, ne posega v pravico nasprotujočega solastnika do zahtevka za plačilo ustreznega deleža tržne najemnine.
VSL sklep I Cp 811/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da sklicevanje na zasedbo zgolj idealnega solastninskega deleža ne izključuje obveznosti plačila uporabnine, če solastnik s svojo uporabo dejansko onemogoča druge solastnike pri izvrševanju njihovih lastninskih upravičenj.
VSL sklep II Cp 4050/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni upravičen do uporabnine za stanovanje, ker ga je prostovoljno zapustil in se s tem odpovedal svoji pravici do uporabe solastne nepremičnine.
Sodba II Ips 67/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri stanovanjih souporaba med solastniki, ki niso družinsko povezani in kjer stanovanje ni fizično razdeljeno, praviloma nemogoča, kar utemeljuje zahtevek za uporabnino.
VSL sodba in sklep II Cp 2372/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da solastnik, ki prostovoljno ne uporablja svojega dela nepremičnine, nima podlage za zahtevek za plačilo uporabnine zoper drugega solastnika.
VSL sodba I Cp 2364/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da tretje osebe (nesolastniki) lahko uporabljajo stvar le v okviru pravic, ki jih na stvari ima solastnik, s katerim so sklenile dogovor o uporabi.
VSL sodba in sklep I Cp 4863/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri nepremičninah, kot so manjše garsonjere, kjer je dejanska souporaba fizično nemogoča, zahtevek za uporabnino utemeljen, če solastnik stvar uporablja v nasprotju z idealnimi deleži.
VSL sodba in sklep I Cp 4553/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče poudarja, da zgolj obstoj solastnine ne zadostuje za zahtevek po uporabnini, temveč mora biti dokazano, da je solastnik drugim aktivno preprečeval vstop ali souporabo nepremičnine.
VSL sodba II Cp 2789/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je psihično nasilje solastnika subsumiralo pod pojem 'sile', kar je tožeči stranki omogočilo uveljavljanje zahtevka za uporabnino, čeprav v nepremičnini ni bivala.
VSL sodba in sklep I Cp 1764/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče poudarja, da mora biti prikrajšanje tožnika in okoriščanje toženca pri zahtevku za uporabnino konkretno izkazano, saj zgolj odsotnost uporabe nepremičnine ne ustvari avtomatične pravice do denarnega nadomestila.
VSL sodba I Cp 667/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da neizvedena delitev solastne stvari ne preprečuje zahtevka za uporabnino, če je izkazan poseg v delež drugega solastnika.
VSL sklep I Cp 3960/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo uporabnino solastniku, ki mu je bila zaradi ravnanja drugega solastnika onemogočena uporaba nepremičnine.
VSL sodba I Cp 2633/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 66. člen SPZ · 66. člen, odstavek 1 URS · 23. člen ZOR · 219. člen ZOR · 277. člen ZOR · 52. člen ZPP · 214. člen ZPP · 226. člen ZPP · 243. člen ZPP · 285. člen ZTLR · 14. člen ZTLR · 14. člen, odstavek 1 ZZZDR · 123. člen ZZZDR · 123. člen, odstavek 2 ZZZDR · 133. člen ZZZDR · 79. člen -
Sodišče je izpostavilo, da pri nerazdeljeni nepremičnini, kjer solastniški deleži niso določeni v naravi, solastnik ne more uveljavljati zahtevka za uporabnino za konkretno stanovanjsko enoto.
VSL sklep II Cp 2045/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za utemeljenost zahtevka po uporabnini bistveno izkazano prikrajšanje na strani solastnika, ki stvari ne uporablja, in korist na strani tistega, ki jo uporablja.
VSM sodba I Cp 1980/2007 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: SZ · 4. člen SZ · 4. člen, odstavek 2 SZ · 62. člen SZ · 93. člen SZ · 93. člen, odstavek 2 ZOR · 200. člen ZOR · 210. člen ZOR · 219. člen ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 1 ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 1 ZPP · 217. člen ZPP · 338. člen ZPP · 338. člen, odstavek 1 ZPP · 350. člen ZPP · 353. člen ZTLR · 14. člen ZTLR · 14. člen, odstavek 1 -
Sodišče je štelo za nepoštena pridobitelja solastnika, ki sta tretji družbi dovolila uporabo prostorov v obsegu solastninskega deleža tožnika, zavedajoč se posega v tožnikovo lastninsko pravico.
VSL sodba II Cp 4915/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba za uporabnino je sklepčna le, če tožeča stranka zatrjuje, da jo je tožena stranka proti njeni volji izključila od uporabe solastne nepremičnine.
VSL sklep I Cp 1312/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tem primeru toženki naložilo plačilo uporabnine za poslovni prostor in najemnine za opremo, ker je uporabljala večji del prostora in strojev, kot ji je pripadalo glede na njen solastninski delež.
Sodba II Ips 589/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do uporabnine, ker se je iz solastne hiše izselil prostovoljno in toženka ni kršila njegove pravice do uporabe, saj je uporabljala le del hiše, ki ustreza njenemu deležu.
Sodba II Ips 201/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo institut uporabnine od najemnine, pri čemer je višino nadomestila za solastnika opredelilo v višini tržne vrednosti oziroma koristi, ki bi jo solastnik pridobil z oddajo svojega deleža v najem.
VSL sodba II Cp 1352/93 — Višje sodišče v Ljubljani