uporabnina za uporabo tuje stvari
Sentenca
Pravica do uporabnine za uporabo tuje stvari (219. člen ZOR) nastane, ko solastnik nepremičnino uporablja v obsegu, ki presega njegov solastninski delež, s čimer drugim solastnikom onemogoča sorazmerno uporabo. Za utemeljenost zahtevka za plačilo uporabnine je nujna predhodna ugotovitev natančnih solastninskih deležev vseh solastnikov, saj višina prikrajšanja temelji na razmerju med dejansko uporabo in pripadajočim deležem. Dokler deleži niso določeni, zahtevka za plačilo uporabnine ni mogoče vsebinsko presoditi.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je ugotovitev solastninskih deležev predhodno vprašanje, ki mora biti rešeno pred odločanjem o zahtevku za plačilo uporabnine.
Sodba in sklep II Ips 490/2005 — Vrhovno sodišče