upravičena odsotnost z dela
Sentenca
Upravičena odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov ni nujno pogojena s formalno pridobitvijo pravice do bolniškega staleža po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Delavec je lahko z dela upravičeno odsoten tudi v primeru nenadne spremembe zdravstvenega stanja, ki mu objektivno preprečuje vrnitev na delo, čeprav takšno stanje morda ne dosega meril za priznanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Presoja zakonitosti prenehanja delovnega razmerja zaradi neopravičenega izostanka mora temeljiti na delovnopravnih predpisih in dejanskih okoliščinah konkretne nezmožnosti prihoda na delo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da samovoljno neopravičeno izostajanje z dela zaradi koriščenja domnevnih nadur ni pravno dopustno in predstavlja kršitev delovnih obveznosti.
VDS sodba Pdp 1322/2002 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba presojati upravičenost odsotnosti v času izdaje sklepa o prenehanju delovnega razmerja, pri čemer je bistveno, ali je bil delodajalec obveščen o pritožbenih postopkih delavca pri zdravstvenih organih.
Sklep VIII Ips 267/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila delavka upravičeno odsotna, ker je ravnala v dobri veri na podlagi direktorjeve izjave o koriščenju dopusta, čeprav ni izpolnila vseh internih pravil delodajalca za odobritev dopusta.
VDS Sodba Pdp 1087/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delavka zaradi stavke zdravnikov ni mogla pridobiti formalnega potrdila o bolniškem staležu za nego otroka, zato je bila njena odsotnost dokazana z izpovedbo zdravnice.
Sodba VIII Ips 31/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da delavec ni pridobil zdravniškega potrdila za bolniški stalež, ne izključuje možnosti, da je bila njegova odsotnost zaradi nezmožnosti vrnitve z letalskega potovanja upravičena.
Sklep VIII Ips 250/98 — Vrhovno sodišče