upravičenec do denacionalizacije
Sentenca
Upravičenec do denacionalizacije je lahko tudi oseba, ki je umrla pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo. V takšnem primeru se o pravicah dedičev odloča v zapuščinskem postopku šele po pravnomočnosti odločbe o vrnitvi podržavljenega premoženja, saj zahteva, vložena v korist pokojnega upravičenca, učinkuje neposredno v korist njegove zapuščine (67. člen ZDen).
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o verski svobodi (ZVS)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS)
- Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o obvestilih o tujem pravu (MEKOTP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da imajo dediči dediča denacionalizacijskega upravičenca pravico vložiti zahtevo za denacionalizacijo, čeprav po Zakonu o dedovanju niso neposredni dediči zapustnika.
UPRS Sodba I U 737/2022-155 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da ni podana ničnost odločbe po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, če je bila zahteva vložena v korist upravičenca, ki je umrl pred vložitvijo zahteve, skladno z zakonskimi določbami o denacionalizacijskem postopku.
UPRS Sodba II U 30/2021-20 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da za državljane nekdanje LR Bosne in Hercegovine ni podana vzajemnost na področju denacionalizacije, zato zahteva za denacionalizacijo ni utemeljena.
UPRS Sodba I U 1607/2020-39 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upravni organ ne more ugotavljati dejanskega stanja lastništva, ki je bilo podlaga za izdajo akta o podržavljenju, če je to v nasprotju z zemljiškoknjižnim stanjem.
UPRS Sodba I U 75/2020-27 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vložitev zahteve s strani osebe, ki ni izkazala statusa upravičenca, ne varuje roka za uveljavljanje pravic dejanskih upravičencev po drugem odstavku 64. člena ZDen.
UPRS Sodba I U 1415/2019-29 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vnuk kot nadomestni upravičenec lahko vstopi v pravice le, če je prvotni lastnik umrl za svojim otrokom, ki bi sicer bil dedič.
UPRS Sodba I U 1985/2019-38 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se odločba Ustavnega sodišča RS št. Up 282/15 nanaša na razlago drugega odstavka 10. člena ZDen glede pravice do odškodnine od tuje države in ne na 9. člen ZDen.
UPRS Sodba II U 139/2018-9 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo status vnukov kot nadomestnih upravičencev, pri čemer je poudarilo pomen dednega reda za priznanje statusa upravičenca po 12. členu ZDen.
UPRS Sodba II U 481/2017-14 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da bi bila zavrnitev zahtevka zaradi dvojnega odvzema (okupator in nato država po Odloku AVNOJ) diskriminatorna, saj bi pomenila neupravičeno razlikovanje med upravičenci s podobno pravno usodo premoženja.
UPRS Sodba II U 22/2018-39 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 3. člen -
Sodišče je poudarilo, da dejstvo dvakratnega podržavljenja iste nepremičnine različnima osebama na podlagi različnih predpisov ne izključuje pravice do denacionalizacije prejšnjega lastnika, če so izpolnjeni zakonski pogoji iz 3. in 4. člena ZDen.
UPRS Sodba I U 578/2019-15 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pravica do odškodnine za gospodinjske predmete po Finančni in izravnalni pogodbi (FIP) ne izključuje pravice do denacionalizacije nepremičnin, saj gre za različne predmete podržavljenja.
UPRS Sodba II U 583/2017-31 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv Finančne in izravnalne pogodbe (FIP) ter Zakona o povrnitvi škod (UVEG) na upravičenost do denacionalizacije premoženja, odvzetega na območju nekdanje FLRJ.
UPRS Sodba II U 576/2017-20 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razmejilo, da odškodnina za gospodinjske predmete po FIP pogodbi ne predstavlja ovire za denacionalizacijo nepremičnin.
UPRS Sodba II U 586/2017-13 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je pojasnilo, da pravica do odškodnine za premičnine od tuje države ne izključuje avtomatično upravičenosti do denacionalizacije za nepremičnine, če za slednje pravica do odškodnine pri tuji državi ni bila podana.
UPRS Sodba II U 589/2017-15 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je presodilo, da pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti zgolj s sklicevanjem na upravičenost do odškodnine po FIP/UVEG, če se ta nanaša le na premičnine.
UPRS Sodba II U 590/2017-13 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora upravni organ pri presoji po 10. členu ZDen poleg mednarodnih pogodb (npr. ADP) upoštevati tudi predpise tuje države in stranki omogočiti dokazovanje vseh dejstev, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za pridobitev odškodnine v tuji državi.
UPRS Sodba I U 2788/2017-24 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je obravnavalo vprašanje, ali je bila bivša lastnica, ki je pridobila avstrijsko državljanstvo in s tem pravico do odškodnine po mednarodnih sporazumih, upravičena do denacionalizacije v Sloveniji.
UPRS Sodba I U 2792/2017-21 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je poudarilo, da je za presojo izključitvenega razloga ključna vsebina Finančne in izravnalne pogodbe (FIP) in njenih izvedbenih predpisov, ki določajo, za katere vrste premoženja so bile upravičencem priznane odškodnine.
UPRS Sodba II U 579/2017-19 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da odškodnine po mednarodnih sporazumih (FIP/UVEG) pokrivajo le določene vrste škode (npr. gospodinjska oprema), zato zgolj teoretična možnost pridobitve takšne odškodnine ne izključuje nujno pravice do denacionalizacije nepremičnin, če te niso bile predmet sporazumov.
UPRS Sodba II U 585/2017-15 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je razmejilo med odškodnino za premično premoženje (gospodinjska oprema) in pravico do denacionalizacije nepremičnin, pri čemer je zavrnilo avtomatično izključitev upravičencev po ZDen.
UPRS Sodba II U 575/2017-33 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je razmejilo, da pravica do odškodnine od Republike Avstrije za premičnine ne prejudicira upravičenosti do denacionalizacije za podržavljene nepremičnine.
UPRS Sodba II U 574/2017-25 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je potrdilo, da možnost pridobitve odškodnine od tuje države izključuje status upravičenca, ne glede na dejansko izplačilo.
UPRS Sodba in sklep I U 1779/2016-6 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: prečiščeno besedilo · 13. člen prečiščeno besedilo · 14. člen prečiščeno besedilo · 54. člen ZDen · 10. člen ZDen · 9. člen ZUP · 237. člen ZUP · 237. člen, odstavek 2 ZUP · 237. člen, odstavek 2, točka 2 ZUP · 49. člen ZUP · 50. člen ZUS-1 · 36. člen ZUS-1 · 36. člen, odstavek 1 ZUS-1 · 36. člen, odstavek 1, točka 2 ZUS-1 · 36. člen, odstavek 1, točka 4 -
Sodišče je pojasnilo, da je za status upravičenca odločilno, kateri subjekt je bil v pravnem prometu in zemljiški knjigi naveden kot lastnik premoženja pred podržavljenjem, ne glede na notranja cerkvena pravila o nadrejenosti.
UPRS Sodba I U 1534/2016-25 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da v denacionalizacijskem postopku ni mogoče izpodbijati pravilnosti odvzema premoženja po Odloku AVNOJ, temveč je treba le ugotoviti, ali je premoženje prešlo v državno last ex lege.
UPRS Sodba I U 1427/2016-7 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila bivša lastnica, ki je spadala v krog oseb po Finančni in izravnalni pogodbi (FIP), izključena iz postopka denacionalizacije, ker je bila do odškodnine upravičena na podlagi mednarodnih sporazumov med Nemčijo in Avstrijo.
UPRS sodba II U 115/2016 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je pojasnilo, da se za pregnance po FIP štejejo tudi osebe nemške narodnosti, ki so na ozemlju pregona umrle pred 1. 1. 1960, kar posledično vpliva na status njihovih pravnih naslednikov v postopku denacionalizacije.
UPRS sodba II U 376/2016 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je poudarilo, da je prejšnji lastnik izgubil status upravičenca, ker je izpolnjeval pogoje za pridobitev odškodnine od Republike Avstrije na podlagi Finančne in izravnalne pogodbe (FIP) ter z njo povezanih predpisov (KVSG, Anmeldegesetz, UVEK).
UPRS sodba I U 1586/2015 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je presodilo, da potrdilo tujega ministrstva o neobstoju pravice do odškodnine po Finančni izravnalni pogodbi med Nemčijo in Avstrijo za upravni organ ni zavezujoče pri ugotavljanju statusa upravičenca.
UPRS sodba II U 210/2016 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo pravice do odškodnine od tuje države ključno dejansko državljanstvo v času podržavljenja (1946), ne glede na kasnejše formalne ugotovitve jugoslovanskega državljanstva.
UPRS sodba U 1233/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upravni organ ne more zanikati statusa upravičenca zgolj na podlagi jugoslovanskega državljanstva, če je bila podlaga za podržavljenje Odlok AVNOJ-a, ki je bil primarno usmerjen zoper osebe nemške narodnosti.
UPRS sodba I U 1321/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker organ ni presodil dejstev glede izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje izgnanske škode po 230. členu LAG v kontekstu statusa osebe nemške narodnosti.
UPRS sodba I U 915/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da bi bila odločitev organa drugačna, če bi pravilno uporabil določbe Finančne in izravnalne pogodbe (FIP) glede izključenosti upravičenca.
UPRS sodba in sklep I U 1235/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo status osebe kot preseljenke po določbah FIP (pogodba o poravnavi škod med Avstrijo in Nemčijo), zaradi česar je bila izključena iz kroga upravičencev do denacionalizacije.
UPRS sodba II U 391/2015 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da je pokojnikova žena izpolnjevala pogoje za prejem odškodnine od Republike Avstrije na podlagi FIP, izključuje pravico do denacionalizacije tudi za druge pravne naslednike.
UPRS sodba IV U 184/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da obstoj pravice do odškodnine po mednarodnih sporazumih (npr. FIP) avtomatično izključuje upravičenost do denacionalizacije v Sloveniji.
UPRS sodba IV U 186/2015 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičenec, ker je bila nepremičnina podržavljena v času življenja pokojnika, ki sam ni izpolnjeval pogojev za upravičenca (npr. državljanstvo).
UPRS sodba II U 217/2015 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 11. člen -
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker je bilo z pravnomočno odločbo ugotovljeno, da pokojni ni bil jugoslovanski državljan.
UPRS sodba II U 416/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je odločitev organa o nemožnosti pridobitve odškodnine po FIP preuranjena, če temelji zgolj na neuspešnem pridobivanju podatkov o avstrijskem državljanstvu upravičenca, ne da bi bile razčiščene vse dejanske okoliščine.
UPRS sodba I U 378/2015 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker organ ni zanesljivo ugotovil, ali je bila za podržavljeno premoženje že pridobljena odškodnina od tuje države, kar je odvisno od časa pridobitve stalnega bivališča dediča v tujini.
UPRS sodba I U 76/2015 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je poudarilo, da upravni organ ni vezan na potrdila avstrijskih organov o (ne)obstoju pravice do odškodnine po FIP pogodbi, saj je presoja upravičenosti v pristojnosti slovenskega organa.
UPRS sodba II U 68/2015 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je presojalo vpliv avstrijske zakonodaje o povrnitvi škod izgnancem in pregnancem na status upravičenca do denacionalizacije v Sloveniji.
UPRS sodba II U 242/2014 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je poudarilo, da je napačno stališče organa o nemožnosti uveljavljanja pravic dedičev zaradi domnevnih statusnih pomanjkljivosti staršev, zlasti ob izkazanem prebivanju dediča v tujini.
UPRS sodba I U 1872/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv Finančne in izravnalne pogodbe (FIP) med Nemčijo in Avstrijo na upravičenost do denacionalizacije oseb, ki so imele stalno prebivališče v Avstriji.
UPRS sodba II U 159/2014 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je presojalo, ali pravni naslednik upravičenke izpolnjuje pogoje za pridobitev odškodnine od Republike Avstrije po določbah FIP, kar posledično izključuje status upravičenca do denacionalizacije.
UPRS sodba II U 58/2014 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je presodilo, da Finančna in izravnalna pogodba (FIP) med Nemčijo in Avstrijo predstavlja mednarodni sporazum, ki izključuje upravičenost do denacionalizacije, četudi Jugoslavija pri tej pogodbi ni sodelovala.
UPRS sodba II U 120/2014 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je potrdilo, da se Finančno izravnalna pogodba (FIP) šteje za pravni vir odškodnine za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ-a, kar izključuje upravičenost do denacionalizacije po ZDen.
UPRS sodba IV U 171/2014 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je poudarilo, da ugotavljanje konkretnih pravic po tujih predpisih zaradi časovne odmaknjenosti ni dolžnost organa, saj bi to pomenilo določanje odškodnine, kar presega pristojnosti v postopku denacionalizacije.
UPRS sodba IV U 209/2014 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je poudarilo, da zgolj načelna pravica do odškodnine od tuje države izključuje denacionalizacijski zahtevek, tudi če dejansko izplačilo ni bilo dokazano.
UPRS sodba I U 1329/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv statusa osebe kot upravičenca do odškodnine po Finančni in izravnalni pogodbi (FIP) na pravico do denacionalizacije v primeru prejšnjega lastnika, ki je bil v času podržavljenja jugoslovanski državljan.
UPRS sodba I U 659/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo izključitev pravice do denacionalizacije v primeru obstoja (četudi le načelne) pravice do odškodnine od tuje države, pri čemer dohodkovni cenzus ni relevanten kriterij za izgubo statusa upravičenca.
UPRS sodba II U 473/2013, enako tudi II U 186/2013 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je presojalo vpliv statusa pregnanca po Sporazumu o izplačilu odškodnine (FIP) na pravico do denacionalizacije in ugotovilo, da je treba pregnansko škodo obravnavati v skladu z definicijami iz Priloge 1 FIP.
UPRS sodba I U 30/2013 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je presodilo, da oseba, ki se po predpisih o državljanstvu, veljavnih od 28. 8. 1945, ni štela za jugoslovansko državljanko, ne izpolnjuje pogojev za upravičenca do denacionalizacije.
UPRS sodba II U 186/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo status pokojnika kot upravičenca do denacionalizacije v povezavi z vprašanjem njegovega jugoslovanskega državljanstva na dan 28. 8. 1945.
UPRS sodba II U 8/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se Finančna in izravnalna pogodba, ki ureja odškodnino za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ, šteje za tuji pravni vir pri presoji pravice do denacionalizacije.
sodba II U 189/2013 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je presojalo pogoje za izključitev pravice do denacionalizacije zaradi obstoja pravice do odškodnine po nemškem pravu (LAG) v konkretnem primeru dedovanja po razlaščenem jugoslovanskem državljanu.
sodba II U 501/2012 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je poudarilo, da vlagatelji niso dokazali prenehanja jugoslovanskega državljanstva prednice na zakonsko predviden način, kar je ključno za status upravičenca.
UPRS sodba I U 999/2012 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 9. člen -
Sodišče je pojasnilo, da ugotavljanje konkretnih pravic po tujih predpisih zaradi časovne odmaknjenosti in kompleksnosti mednarodnih pogodb (kot je FIP) ne sodi v pristojnost organa v postopku denacionalizacije.
sodba II U 195/2013 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je poudarilo, da je pristojnost organov pri denacionalizacijskem postopku omejena na razlago mednarodnih pogodb v kontekstu ugotavljanja upravičenosti, ne pa na vsebinsko odločanje o odškodninskih zahtevkih, ki izvirajo iz tujih pravnih ureditev.
UPRS sodba I U 18/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora imeti zavezanec možnost izjaviti se o vprašanju, ali je prejšnji lastnik že prejel odškodnino od tuje države, saj je to odločilno dejstvo za utemeljenost zahtevka po ZDen.
UPRS sodba I U 292/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je kot relevanten vir za presojo odškodnine upoštevalo Finančno in izravnalno pogodbo (FIP), čeprav Jugoslavija ni bila njena pogodbena stranka.
UPRS sodba I U 632/2012 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je presodilo, da prejšnja lastnica, ki je bila ob podržavljenju domovinsko pristojna v LR Hrvaški, ne izpolnjuje pogojev za denacionalizacijo po 9. členu ZDen, ne glede na njeno kasnejše avstrijsko državljanstvo.
Sodba X Ips 495/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo za prisilo situacijo, ko je državni organ v hišo lastnic naselil ustanove, ki se niso imele namena izseliti, kar je lastnici prisililo v sklenitev menjalne pogodbe.
VSL sklep II Cp 2194/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo dolžnost organa po uradni dolžnosti preveriti obstoj pravice do odškodnine po Državni pogodbi o vzpostavitvi neodvisne in demokratske Avstrije (ADP).
sodba I U 201/2011 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker je bivši lastnik svojo pravico uživanja na zemljišču predhodno prodal tretji osebi, kar pomeni, da ni šlo za podržavljenje, temveč za prosto razpolaganje z nepremičnino.
sodba III U 457/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da državljan Republike Srbije ne more pridobiti statusa upravičenca, ker v Republiki Srbiji slovenskim državljanom ni zagotovljena enaka pravica do denacionalizacije.
sodba I U 1625/2010 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru zahteva za denacionalizacijo ni bila utemeljena, ker je bilo v predhodnem upravnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da razlaščenec in njegovi dediči na dan 28. 8. 1945 niso imeli državljanstva DFJ.
sodba II U 350/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo vstopno pravico vnukinje kot nadomestne upravičenke v primeru, ko starš (otrok prejšnje lastnice) ni bil upravičenec do denacionalizacije zaradi pomanjkanja državljanstva.
sodba II U 241/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za izključitev pravice do denacionalizacije po 10. členu ZDen zadošča že sama upravičenost do odškodnine od tuje države, ne glede na njeno dejansko uveljavljanje.
sodba II U 159/2010 — Upravno sodišče
-
V tej zadevi je sodišče presojalo vprašanje, ali se vnuki kot dediči prvega dednega reda po načelu vstopne pravice avtomatično štejejo za nadomestne upravičence do denacionalizacije, če prejšnja lastnica ni izpolnjevala pogoja državljanstva.
sodba in sklep I U 2066/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo ekstenzivno razlago 145.a člena ZIKS v zvezi z uporabo določb ZDen o upravičencih za primere vrnitve premoženja, zaplenjenega v kazenskem postopku.
Sklep II Ips 809/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pravni nasledniki prejšnjega lastnika, ki je umrl pred določenimi mejnimi datumi (28. 8. 1945 oziroma 15. 9. 1947), ne pridobijo statusa upravičenca, če sami ne izpolnjujejo pogoja jugoslovanskega državljanstva.
sodba U 750/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za dokazovanje lastništva zemljišč v denacionalizacijskem postopku nujno izkazati vpis v javne knjige na podlagi takrat veljavnih predpisov (npr. ODZ in Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije).
sodba U 2419/2008 — Upravno sodišče
-
Sodišče je kot odločilno merilo za državljanstvo upoštevalo domovinsko pristojnost osebe v času njene smrti.
VSRS Sklep II Ips 160/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da v denacionalizacijskih postopkih solastniki niso enotni sosporniki v smislu 196. člena ZPP, saj so njihove pravice individualne.
Sodba X Ips 759/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je vpisnik o varstvih in skrbstvih primeren in kvalificiran dokaz za ugotavljanje očetovstva oziroma pravnega nasledstva v denacionalizacijskem postopku.
sodba U 987/2008 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da za pravnega prednika (deda), ki je imel na dan 6. 4. 1941 domovinsko pristojnost v občini na Hrvaškem, ne velja 12. člen ZDen, saj spada v krog oseb iz 3. odstavka 9. člena ZDen.
Sodba X Ips 888/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru hrvaška državljanka ni izkazala obstoja dejanske vzajemnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v času odločanja o zahtevi za denacionalizacijo.
Sodba I Up 197/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da tožnica ni verjetno izkazala pravnega nasledstva po osebi A.A., zaradi česar ni mogla uspešno uveljavljati zahtevka za denacionalizacijo.
Sodba I Up 1378/2006 — Vrhovno sodišče
-
Predlagatelj, ki je pravno nasledstvo izkazoval z izročilno pogodbo, ni bil priznan kot upravičen vlagatelj, saj ni bil univerzalni pravni naslednik (dedič) upravičencev.
Sodba I Up 1016/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da hči bivše lastnice, ki je umrla pred materjo in pred podržavljenjem premoženja, nima statusa upravičenke do denacionalizacije kot dedič prvega dednega reda.
Sodba I Up 370/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da hčerki slovenski državljanki ne moreta pridobiti statusa nadomestnih upravičenk, če njuna pravna prednica (mati) kot tuja državljanka ni izpolnjevala pogoja vzajemnosti za denacionalizacijo.
Sodba I Up 542/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da družbenik družbe z omejeno zavezo ne more zahtevati denacionalizacije nepremičnin, ki so bile v času podržavljenja v lasti te pravne osebe.
Sodba I Up 801/2005, enako tudi I Up 800/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo izpolnjevanje pogojev za denacionalizacijo v primeru, ko je bila pokojna lastnica državljanka druge bivše jugoslovanske republike, kar zahteva presojo državljanstva po 39. členu Zakona o državljanstvu RS.
Sodba I Up 92/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da družbenik ni upravičenec do denacionalizacije nepremičnin, ki so bile podržavljene družbi z omejeno zavezo, saj lastninska pravica na nepremičninah pripada pravni osebi kot samostojnemu subjektu.
Sodba I Up 832/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dediči prvega dednega reda ne morejo uveljavljati denacionalizacije po 12. členu ZDen, če je bil prejšnji lastnik hrvaški državljan, saj ta ni izpolnjeval pogojev iz tretjega odstavka 9. člena ZDen.
Sodba in sklep I Up 1145/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pastorek prejšnje lastnice podržavljenega premoženja ne šteje za nadomestnega upravičenca po 12. členu ZDen, saj ni njen dedič.
Sodba I Up 1812/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za denacionalizacijo, ker prejšnja lastnika v času podržavljenja nista imela jugoslovanskega državljanstva, temveč sta bila državljana ZDA, za kar se ZDen ne uporablja.
Sodba I Up 894/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vnuk, ki ne izpolnjuje pogojev za dediča prvega dednega reda, ne more uveljavljati denacionalizacijskega zahtevka po pokojni stari materi.
Sodba I Up 52/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da razveljavitev kazenske sodbe o zaplembi premoženja ne vpliva na zahtevo po izpolnjevanju pogoja državljanstva po 9. členu ZDen.
Sodba I Up 1023/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da potomci prejšnjih lastnikov, ki so bili tuji državljani že pred 28. 8. 1945, ne izpolnjujejo pogoja jugoslovanskega državljanstva za denacionalizacijo.
Sodba I Up 943/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker upravni organ ni po uradni dolžnosti pridobil ugotovitvene odločbe o državljanstvu, čeprav stranka ni predložila potrdila o državljanstvu.
sodba U 777/2007 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila zahteva za denacionalizacijo nepremičnin pravilno zavrnjena, ker je temeljila na pravni podlagi (7. a člen ZNZGP), ki je po ZDen izključena iz postopka denacionalizacije.
Sodba I Up 1641/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni uspela dokazati, da so bila sporna zemljišča dejansko odvzeta iz posesti njenih pravnih prednikov, kar je nujen pogoj za priznanje statusa upravičenca do denacionalizacije po ZNNZ.
Sodba I Up 885/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker je bilo premoženje predhodno že pravnomočno vrnjeno na podlagi razveljavitve prvotne odločbe o zaplembi.
Sodba I Up 183/2005 — Vrhovno sodišče
-
Vlagateljica ni uspela verjetno izkazati pravnega nasledstva po prejšnjem lastniku, zato je bil njen zahtevek za denacionalizacijo zavrnjen.
sodba U 2812/2006 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru zahteva za denacionalizacijo, ki jo je vložila svakinja pokojne upravičenke, ni bila utemeljena, saj je pravno nasledstvo po dedičih prvega dednega reda (sin in mož) izključevalo vlagateljico.
Sodba I Up 1352/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo status upravičenke, ki je umrla v Avstriji in ni izpolnjevala pogoja državljanstva SR Slovenije oziroma SFRJ v relevantnem obdobju.
Sodba I Up 1076/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prejšnji lastnik, ki je bil v času podržavljenja avstrijski državljan in mu jugoslovansko državljanstvo ni bilo priznano, ne izpolnjuje pogojev za status upravičenca do denacionalizacije.
Sodba I Up 222/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pomeni dejanska zasedba zemljišča in gradnja ceste s strani oblasti pred podpisom prodajne pogodbe element sile oziroma grožnje, ki je izničila možnost svobodne izbire lastnika.
Sklep II Ips 321/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru vlagatelj ni bil upravičenec, ker ni bil zakonec ali dedič prvega dednega reda po prvotni lastnici, ki sama ni izpolnjevala pogoja državljanstva.
Sodba VI Ips 1/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ni bil sklenjen sporazum o vzajemnosti, prejšnja lastnica pa je bila ob smrti hrvaška državljanka.
Sodba I Up 699/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri dokazovanju statusa upravičenca mogoče izpodbijati domnevo o lastništvu na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov iz časa podržavljenja.
sodba U 1998/2006 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj državljanstvo zavezniške države (ZDA) ne nadomesti zahteve po dokazovanju osebnega boja na strani protifašistične koalicije pri presoji upravičenosti do denacionalizacije.
Sodba I Up 1663/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da niti status dediča prvega dednega reda niti sodelovanje v boju na strani antifašistične koalicije ne odvezujeta stranke od izpolnjevanja pogoja jugoslovanskega državljanstva.
Sodba I Up 1069/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker državljan Bosne in Hercegovine ni izkazal pogoja vzajemnosti.
Sodba I Up 774/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker je bilo v predhodnem pravnomočnem postopku ugotovljeno, da se prejšnja lastnica po predpisih o državljanstvu od 28. 8. 1945 dalje ni štela za jugoslovansko državljanko.
Sodba I Up 819/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker je bila pravica uporabe na zemljiščih prenesena z odplačno pogodbo, sklenjeno leta 1978, kar izključuje status podržavljenega premoženja.
Sodba I Up 378/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zatrjevana laičnost sindikalistov in vpliv lokalnih oblastnikov nista zadostna za dokazovanje sile ali zvijače, če je posel odobril višji organ, na katerega lokalni vpliv ni segal.
Sklep II Ips 441/2005 in II Ips 531/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ni bila izkazana ustrezna vzajemnost pri vračanju podržavljenega premoženja.
Sodba I Up 1323/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo pravice do denacionalizacije nujno ugotoviti državljanstvo v trenutku smrti potencialnega upravičenca, če gre za osebo, ki ni bila vpisana v državljanske knjige v Sloveniji.
Sodba I Up 841/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo status upravičencev v primeru, ko prvotna lastnica in njeni dediči ob podržavljenju niso imeli jugoslovanskega državljanstva, kar je ključni pogoj za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca.
Sodba I Up 814/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je treba posojilodajalce, ki so bili ob nacionalizaciji na podlagi zakona šteti za solastnike podjetja, pri vračanju premoženja obravnavati kot upravičence do denacionalizacije.
Sodba I Up 1332/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da zahteva po jugoslovanskem državljanstvu v času podržavljenja ostaja veljavna ne glede na kasnejše vključevanje Slovenije v EU.
Sodba I Up 1362/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vprašanje, ali lahko vnukinja vstopi v vlogo upravičenke po vstopni pravici, če je hči prejšnje lastnice (dedinja prvega reda) umrla pred njo, a sama ni izpolnjevala pogoja državljanstva.
Sodba I Up 538/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da članstvo Republike Slovenije v EU ne spreminja statusnih pogojev za denacionalizacijo, vezanih na jugoslovansko državljanstvo v času podržavljenja.
Sodba I Up 941/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se v primeru podržavljenja na podlagi Odloka AVNOJ kot akt o podržavljenju šteje sam odlok, zato se za presojo statusa upravičenca uporabi 1. odstavek 9. člena ZDen in ne 4. odstavek istega člena.
Sodba I Up 379/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv morebitne pravice do odškodnine od Republike Avstrije na status upravičenca do denacionalizacije po ZDen.
Sodba I Up 503/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo status upravičenke osebi, ki ji je bila na podlagi odločbe o prenehanju pravice uporabe na stavbnem zemljišču odvzeta pravica do kompleksne graditve.
Sodba I Up 789/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da za fizične osebe, ki so bile v času podržavljenja državljani tuje države, statusa upravičenca ni mogoče priznati, če Ministrstvo za zunanje zadeve RS ugotovi, da pogoj vzajemnosti ni podan.
Sodba I Up 356/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da razlastitev po Zakonu o razlastitvi iz leta 1968 ne predstavlja pravne podlage za denacionalizacijo, saj ta zakon ni naveden v 3. členu ZDen in ne izpolnjuje pogojev iz 4. člena ZDen.
Sodba I Up 391/2003 — Vrhovno sodišče
-
Vlagatelj ni izkazal lastninske pravice na zemljišču pokopališča, saj je obstoj te pravice dokazoval le s posrednimi dokazi, kot so najemne pogodbe in računi za grobnico, kar ne zadošča za status upravičenca po ZDen.
Sodba I Up 405/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da dejstvo, da je žena umrla pred možem, ne izključuje možnosti, da se ji prizna status upravičenke do denacionalizacije za delež na premoženju, ki je bilo podržavljeno možu.
sodba in sklep U 478/2004 — Upravno sodišče
-
V konkretni zadevi je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker je bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da pravni prednik vlagateljev v času podržavljenja ni bil jugoslovanski državljan.
Sodba I Up 1331/2002 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče potrdilo, da hrvaška državljana nista upravičenca do denacionalizacije, ker med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ni bila uveljavljena vzajemnost.
Sodba I Up 720/2003 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila zahteva za vračilo nepremičnin zavrnjena, ker je bilo premoženje podržavljeno prav na podlagi 7.a člena ZNZGP, kar predstavlja izključitveni razlog po ZDen.
Sodba I Up 1110/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da oseba, ki svojega lastništva v času podržavljenja ni izkazala z vpisom v zemljiško knjigo, temveč le z neizvedeno izročilno pogodbo, nima statusa upravičenca do denacionalizacije.
Sodba I Up 62/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sta bila prejšnja lastnika zaradi ameriškega državljanstva v času podržavljenja upravičena do odškodnine od ZDA na podlagi sporazuma med FLRJ in ZDA z dne 5. 11. 1964, kar ju izključuje iz kroga upravičencev po ZDen.
Sodba I Up 372/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do denacionalizacije, ker je prejšnji lastnik za podržavljena zemljišča prejel nadomestna zemljišča, katerih vrednost je za 4 % presegala vrednost podržavljenih zemljišč.
Sodba I Up 80/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da vzajemnost z Republiko Hrvaško ni podana, zato osebe s hrvaškim državljanstvom niso upravičene do denacionalizacije.
Sodba I Up 1019/2002 — Vrhovno sodišče
-
Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur. l. SRS, št. 27/72) ni med predpisi, ki omogočajo denacionalizacijo po 3. in 4. členu ZDen.
Sodba I Up 228/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo pravico do denacionalizacije v primeru, ko so prejšnji lastniki imeli pravico do odškodnine od Nemčije, kar je izključilo upravičenost njihovih pravnih naslednikov.
Sodba I Up 428/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo status upravičenca za osebo, ki je umrla pred izdajo akta o podržavljenju, ker premoženje pred tem ni bilo pravno preneseno na naslednike.
Sodba I Up 55/2003 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni upravičen do denacionalizacije, ker premoženje ni bilo podržavljeno njegovemu pravnemu predniku, temveč tretji osebi, ki je svoj delež predhodno odtujila s kupoprodajno pogodbo.
Sodba I Up 1212/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo status upravičenca v primeru, ko je pravni prednik prejel odškodnino od Republike Avstrije na podlagi avstrijskega Zakona o izvedbi državne pogodbe.
Sodba I Up 1272/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razjasnilo, da časovna zaporednost smrti med zakoncem in prejšnjim lastnikom ne izključuje pravice zakonca (oziroma njegovih naslednikov) do denacionalizacije, če so izpolnjeni zakonski pogoji o zakonski zvezi in državljanstvu.
Sodba I Up 554/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vprašanje upravičenosti do denacionalizacije v primeru, ko se je akt o podržavljenju glasil na osebo, ki je bila v času izdaje akta že pokojna.
Sodba I Up 326/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da področje denacionalizacije ni zajeto v pristojnosti Evropske skupnosti, zato se določbe prava ES pri presoji pogojev za denacionalizacijo ne uporabljajo.
Sodba I Up 821/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo status upravičenke, ki je bila v času podržavljenja jugoslovanska državljanka, v času smrti pa tuja državljanka, pri čemer je ključna izpolnitev pogoja vzajemnosti.
VSC sklep Cp 180/2005 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker je bila nepremičnina opredeljena kot avstrijska dobrina, za katero je bila odškodnina že izplačana v skladu z ADP.
Sodba I Up 10/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da odvzem pravice uporabe po predpisih, navedenih v 3. členu ZDen, osebo kvalificira kot upravičenca do denacionalizacije.
Sodba I Up 990/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razjasnilo status oseb, ki jim je bila pravica uporabe odvzeta na podlagi Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja (ZDSZ).
Sodba I Up 428/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da cerkvena pravna oseba, ki ni prenehala obstajati, temveč je na določenem območju le prenehala delovati zaradi uskladitve meja, nima položaja upravičenca za premoženje, ki je bilo podržavljeno drugi pravni osebi.
sodba U 374/2003 — Upravno sodišče
-
V konkretni zadevi je bilo odločilno, da je bilo premoženje podržavljeno leta 1954, medtem ko je upravičenec pridobil državljanstvo šele leta 1958.
Sodba I Up 196/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo upravičenost do denacionalizacije v primeru, ko je pokojni lastnik ob podržavljenju posedoval jugoslovansko državljanstvo, kasneje pa pridobil avstrijsko državljanstvo pred uveljavitvijo avstrijske državne pogodbe.
Sodba I Up 121/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nadomestna dedinja (fideikomisarični substitut) prejšnje lastnice ne pridobi statusa upravičenca do denacionalizacije, če sama ne izpolnjuje zakonskih pogojev za upravičenca.
Sodba I Up 780/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vprašanje upravičenosti do denacionalizacije v primeru, ko je bilo zemljišče podržavljeno po ZNNZ, pravica uporabe pa kasneje odvzeta na podlagi predpisov o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem.
Sodba I Up 800/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je zahteva za denacionalizacijo utemeljena, čeprav se je odločba o podržavljenju napačno glasila na druge osebe, saj je bilo nesporno dokazano, da je bila nepremičnina v lasti pokojnega prednika vlagatelja.
sodba in sklep U 1841/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za pravilno uporabo 9. člena ZDen nujna natančna ugotovitev pravne podlage podržavljenja, saj od nje neposredno zavisi upravičenost do denacionalizacije v primerih, ko oseba v času podržavljenja ni bila jugoslovanska državljanka.
Sodba I Up 669/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila presoja vezana na določbe 27. člena ADP glede pravice do odškodnine za zaplenjeno premoženje na ozemlju FLRJ.
sodba U 822/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da zakonodajalec lahko vzpostavi domnevo nelojalnosti (3. odstavek 63. člena ZDen), ki jo posameznik lahko izpodbija, in da razlikovanje po državljanstvu v ZDen ni v nasprotju z Ustavo RS.
sodba U 1758/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je pri denacionalizaciji nepremičnin, odvzetih na podlagi ZNNZ in odločb o odvzemu iz posesti, legitimacija upravičenca vezana na osebo, navedeno v aktu o odvzemu.
sodba in sklep U 1409/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da dejstvo, da je zakonec (A. A.) umrl pred razlaščenko (B. B.), ne vpliva na njegovo pravico do statusa upravičenca po 12. členu ZDen.
Sodba U 396/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je bil posameznik kot italijanski državljan izključen iz kroga upravičencev do denacionalizacije zaradi pravice do odškodnine po 79. členu Mirovne pogodbe z Italijo.
sodba U 359/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo vprašanje, ali se premoženje, podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ-a osebi, ki je pridobila avstrijsko državljanstvo pred ratifikacijo ADP, šteje za likvidirano avstrijsko premoženje, kar izključuje pravico do denacionalizacije.
UPRS sodba U 1289/2002 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
V tej zadevi je bilo sporno vprašanje dokazovanja jugoslovanskega državljanstva za prejšnjo lastnico in tožnico v času podržavljenja.
sodba U 1669/2001 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da status upravičenca ne izključuje pridobiteljev pravice uporabe, ki so to pravico pridobili od prejšnjega lastnika s pravnim poslom ali dedovanjem.
Sodba I Up 686/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo procesno obveznost organa, da državljanstvo kot konstitutivni element statusa upravičenca vselej vključi v izrek odločbe.
sodba U 1770/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora upravni organ pri presoji statusa upravičenca upoštevati čas podržavljenja in ne kasnejših statusnih sprememb ali stanja ob smrti osebe.
sodba U 103/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločitev, ki je denacionalizacijskim upravičencem odrekla status zgolj zaradi njihovega avstrijskega državljanstva po ADP, ne da bi upoštevala njihovo jugoslovansko državljanstvo v času podržavljenja.
-
Sodišče je poudarilo, da vlagatelji, ki so dedovali po zapustnikovi ženi (oporočni dedinji), niso upravičenci do denacionalizacije, če podržavljeno premoženje ob smrti prvotnega lastnika ni bilo v njegovi lasti in posledično ni moglo preiti v zapuščino.
sodba in sklep U 1360/2001 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vlagatelji zahteve za denacionalizacijo po prejšnjem lastniku, ki je umrl pred 28. 8. 1945, nastopajo v postopku kot skupnost dedičev.
sodba U 272/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da status upravičenca do denacionalizacije vključuje tudi zakonite dediče oporočnega dediča prvotnega upravičenca.
Sodba I Up 1020/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo položaj, kjer je prejšnji lastnik po podržavljenju po ZNNZ ohranil pravico uporabe in jo kasneje prenesel s pogodbo, ki ni bila sposobna za zemljiškoknjižni vpis.
Sklep I Up 363/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo izpolnjenost pogoja vzajemnosti za tujega državljana, ki je v času podržavljenja imel jugoslovansko državljanstvo.
Sodba I Up 440/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila zavrnitev zahtevka pravilna, ker je bila glede državljanstva prejšnjih lastnikov že izdana pravnomočna negativna ugotovitvena odločba pristojnega organa.
Sodba I Up 324/2002 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru tožnik ni pridobil statusa upravičenca, ker njegovemu očetu jugoslovansko državljanstvo ni bilo priznano, saj je izbral opcijo za italijansko državljanstvo po mirovni pogodbi z Italijo.
Sodba I Up 74/2002 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bila pravica do denacionalizacije zavrnjena, ker je bila pravica uporabe stavbnega zemljišča že predhodno konzumirana s prenosom na podjetje prek kupoprodajne pogodbe.
Sodba I Up 1114/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dediči drugega dednega reda (polsestra) niso upravičenci do denacionalizacije, če je zapustnik (denacionalizacijski upravičenec) zapustil potomce, saj ti izključujejo dediče drugega dednega reda.
Sodba I Up 296/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da je treba pri presoji upravičenosti do denacionalizacije upoštevati tudi osebe, ki so pravico uporabe pridobile z dedovanjem, če jim je bila ta pravica kasneje odvzeta iz posesti.
Sodba I Up 1084/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru tožeča stranka ni uspela dokazati okoliščin internacije ali boja na strani protifašistične koalicije, ki bi ovrgle domnevo o nelojalnem ravnanju zaradi nevpisa v evidenco jugoslovanskih državljanov.
Sodba I Up 986/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je dedič, ki je podedoval uživalno pravico na zemljišču, upravičen do denacionalizacije, čeprav je bila odločba o odvzemu pravice izdana na ime že pokojne osebe.
Sodba I Up 488/2002 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je šlo za situacijo, ko je bila pravica uporabe na stavbnem zemljišču odvzeta na podlagi odločb občine, izdanih po Zakonu o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja, po tem ko je bila lastninska pravica že nacionalizirana.
Sodba I Up 565/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da kasnejši odvzem pravice uporabe po nacionalizaciji ne vpliva na status upravičenca, ki se presoja po času odvzema lastninske pravice.
Sodba I Up 548/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za upravičenost ni odločilno, ali je bilo zemljišče odvzeto iz posesti na podlagi predpisov, ki niso izrecno navedeni v 3. členu ZDen, če je bilo samo podržavljenje opravljeno v relevantnem časovnem obdobju.
Sodba I Up 784/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker pravna naslednica ob podržavljenju ni imela jugoslovanskega državljanstva, kar je pogoj za upravičenost po 9. členu ZDen.
sodba U 1593/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za denacionalizacijo stavbnega zemljišča po ZNNZ odločilna pravna podlaga podržavljenja, ne glede na kasnejšo dejansko izročitev zemljišča drugemu uporabniku na podlagi drugih predpisov.
sodba in sklep U 1947/2001 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je stališče, ki dediču odreka status upravičenca zgolj zaradi časa odvzema posesti, v nasprotju s pravico do zasebne lastnine in enakim varstvom pravic.
-
Sodišče je razveljavilo odločitve, ki so dediču neutemeljeno odrekale status upravičenca zgolj zaradi kasnejšega odvzema posesti na podlagi drugega predpisa.
-
Sodišče je zavzelo stališče, da dediču nacionaliziranega zemljišča ni mogoče odreči statusa upravičenca zgolj zato, ker je bil odvzem posesti izveden po drugem predpisu ali v drugem časovnem obdobju.
-
Sodišče je presodilo, da oseba, ki je bila sicer državljanka Kraljevine Jugoslavije, a ni pridobila državljanstva DFJ oziroma FLRJ, ni upravičenka do denacionalizacije.
Sodba I Up 293/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo status upravičencev, katerih premoženje je bilo podržavljeno na podlagi Zakona o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb.
Sodba I Up 462/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vlagatelj zahteve ni upravičenec, ker je nepremičnine pred podržavljenjem na podlagi Odloka AVNOJ že prodal in zanje prejel kupnino, zaradi česar z odvzemom ni bil oškodovan.
sodba in sklep U 1252/2000 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo status upravičenca v primeru, ko razlaščenka ni izpolnjevala pogoja jugoslovanskega državljanstva, kar je vplivalo na pravico do denacionalizacije njenih pravnih naslednikov.
sodba U 95/2001 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da darilna pogodba v korist Jugoslovanske armije sama po sebi ne izkazuje zvijačnega ravnanja državnega organa, če je bila sklenjena na podlagi sklepa skupščine pravne osebe.
Sklep II Ips 682/2001 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je sodišče presojalo vprašanje aktivne legitimacije snah kot potencialnih pravnih naslednic, glede na to, da je bil ob smrti prvotne upravičenke njen sin še živ, kasneje pa je pravica prešla na njegovo zakonsko partnerko.
sodba U 1090/2001 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila pravna kontinuiteta med Vzajemno zavarovalnico Ljubljana in tožečo stranko pretrgana zaradi preoblikovanja v državni zavarovalni zavod in podržavljenja premoženja.
Sodba I Up 126/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil zahtevek zavržen, ker je bilo ugotovljeno, da zadevna stavba ni bila predmet podržavljenja po Zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (ZNNZGZ).
Sodba I Up 631/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razlagalo izključitveni kriterij iz drugega odstavka 10. člena ZDen v primerih, ko je bila odškodnina že zagotovljena s strani tuje države.
-
Sodišče je presodilo, da prejem nadomestne parcele v postopku razlastitve izključuje status upravičenca do denacionalizacije za prvotno podržavljene nepremičnine.
Sodba I Up 893/2001 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni bil upravičenec do denacionalizacije, ker je po pravni prednici podedoval le pravico uporabe, ne pa lastninske pravice, ki je bila odvzeta po Zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč.
Sodba I Up 991/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo status hrvaškega državljana kot prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja, ki je umrl pred odločitvijo o denacionalizaciji.
Sodba I Up 1182/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da razlastitev na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1968 ne izpolnjuje pogojev za denacionalizacijo, saj je bila za zemljišča izplačana odškodnina, ki je presegala 30 % njihove vrednosti.
Sodba I Up 1111/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prenehanje pravice uporabe na podlagi Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (1976), ne predstavlja podlage za denacionalizacijo.
Sodba I Up 1147/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru tožnica ni bila upravičenka, saj je bila le oporočna dedinja osebe, ki sama nikoli ni pridobila lastninske pravice na predmetnem nacionaliziranem premoženju.
Sodba I Up 537/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oseba, ki je pravico uporabe na zemljišču pridobila z dedovanjem in jo kasneje s pravnim poslom prenesla na drugega, nima statusa upravičenca do denacionalizacije.
Sodba I Up 97/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker prejšnji lastniki v času podržavljenja niso imeli jugoslovanskega državljanstva.
Sodba I Up 702/2000 — Vrhovno sodišče
-
Višina ali delež dejansko prejete odškodnine od tuje države je za presojo upravičenosti do denacionalizacije pravno nerelevantna, če je bila pravica do odškodnine vzpostavljena.
-
Tožnik ni bil upravičen do denacionalizacije, ker prenehanje njegove pravice uporabe na zemljiščih ni temeljilo na predpisu iz 9. točke 3. člena ZDen.
Sodba I Up 1143/2000 — Vrhovno sodišče
-
V primeru, ko je bilo premoženje podržavljeno po smrti lastnika, so upravičenci njegovi zakoniti dediči, krog katerih se določi v skladu z dednopravnimi pravili.
Sodba I Up 957/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj nacionalizacija po ZNNZGZ ne zadošča za avtomatično priznanje statusa upravičenca, če je bila nepremičnina kasneje odtujena s pogodbo, ki ni nadomestila prenosa v družbeno lastnino po predpisih iz 3. člena ZDen.
Sodba I Up 173/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo aktivno legitimacijo verske ustanove, ki je v Sloveniji prenehala delovati zaradi spremembe družbene ureditve, čeprav formalno ni bila ukinjena.
Sodba II Up 40/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da snaha pokojne upravičenke nima statusa zakonitega dediča v smislu vstopne pravice po 12. členu ZD, zato ni upravičena uveljavljati zahtevka za denacionalizacijo.
Sodba I Up 99/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji ustreznosti nadomestila uporabilo Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
Sodba I Up 258/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da razlaščenec, ki je po razlastitvi na nezazidanem stavbnem zemljišču pridobil pravico uporabe in jo nato s pravnim poslom odtujil, ne more uveljavljati denacionalizacije po 56. členu ZDen.
Sodba I Up 61/2000 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka je zahtevala denacionalizacijo na podlagi pridobljene pravice uporabe, ki jo je njen pravni prednik kupil skupaj s hišo, vendar sodišče tega ni štelo za lastništvo, potrebno za status upravičenca.
Sodba I Up 1126/99 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka kot snaha denacionalizacijskega upravičenca ni izkazala statusa zakonitega dediča, zato ni bila upravičena do vložitve zahteve za denacionalizacijo.
Sodba I Up 373/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo status upravičenca v primeru, kjer je bila kupna pogodba razveljavljena na podlagi predpisov o prenosu sovražnikovega premoženja, pri čemer je ključna ustavnosodna razlaga o trenutku podržavljenja.
Sodba I Up 138/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru vlagateljica ni izkazala pravnega nasledstva, saj je bila zgolj nečakinja žene pokojnega upravičenca, kar po pravilih dedovanja ne vzpostavlja zakonite dedne pravice po samem upravičencu.
Sodba I Up 243/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da premoženje, podržavljeno na podlagi 7.a člena ZNZGP, ne izpolnjuje pogojev za denacionalizacijo, kar izključuje aktivno legitimacijo vlagatelja.
Sodba I Up 1102/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila pravica do odškodnine na podlagi sporazuma med Jugoslavijo in ZDA podana, kar izključuje status upravičenca do denacionalizacije, četudi odškodnina ni bila v celoti izplačana.
Sodba I Up 124/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da osebe, katerim je bilo premoženje podržavljeno po 7.a členu Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, niso upravičene do denacionalizacije.
Sodba II Up 33/99 — Vrhovno sodišče
-
Statusa upravičenca ni mogoče priznati, če premoženje ni prešlo iz zasebne lastnine v državno lastnino, temveč je bilo v postopku vrnjeno pravni osebi, ki je na njem pridobila lastninsko pravico pred kasnejšim zaplembenim postopkom.
Sodba U 111/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da za premoženje, podržavljeno po 7.a členu Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ni mogoče zahtevati denacionalizacije.
Sodba II Up 6/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo status tožnice kot dedinje po pokojnem očetu, ki mu je bilo premoženje zaplenjeno na podlagi odlokov AVNOJ, pri čemer je poudarilo dolžnost organa po preverjanju obstoja odškodninskih pravic od tuje države.
Sodba U 807/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vlagateljica nima statusa upravičenke, ker je bila nepremičnina pred podržavljenjem odtujena na podlagi prodajne pogodbe, čeprav je bila zaplemba kasneje formalno izvedena zoper prvotno lastnico.
Sodba U 638/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vojaška knjižica, garantno pismo ali odločba o statusu žrtve vojnega nasilja ne predstavljajo ustreznega dokaza o očetovstvu za namene denacionalizacije.
Sodba II Up 10/98 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker je bilo premoženje podržavljeno na podlagi Zakona o odvzemu vojnega dobička, kar je izhajalo iz zemljiškoknjižnega vpisa.
Sodba U 582/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je mogoče priznati status upravičenca osebi, katere pravni prednik je pridobil premoženje s pogodbo, ki je bila kasneje razglašena za nično na podlagi predpisov o prenosu sovražnikovega premoženja.
Sodba U 509/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo status upravičencev v primeru, ko je bila prodajna pogodba za nepremičnino po sklenitvi razglašena za nično zaradi kasnejših predpisov o podržavljenju.
Sodba U 900/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da denacionalizacija ni dopustna, ker je bila nepremičnina prenesena na podlagi pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, kar ne predstavlja podržavljenja po ZDen, ne glede na zemljiškoknjižno stanje.
Sodba U 35/96 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker je bilo premoženje podržavljeno na podlagi državne pogodbe o vzpostavitvi demokratične in neodvisne Avstrije, prejšnji lastnik pa je bil v času podržavljenja avstrijski državljan.
Sodba U 234/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da dejstvo, da je bila avstrijska odškodnina le delna, ne vpliva na izključitev statusa upravičenca do denacionalizacije po 2. odstavku 10. člena ZDen.
Sodba II Up 35/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila menjalna pogodba sklenjena pod grožnjo arondacije, kar je sodišče štelo kot pravno podlago za priznanje statusa upravičenca do denacionalizacije.
VSL sklep II Cp 1778/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni izkazala lastništva v času podržavljenja, saj je bila lastnik cerkvena pravna oseba, prav tako pa ni dokazala svojega pravnega nasledstva.
Sodba U 1660/95 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru sestra pokojne žene upravičenca ni štela za zakonitega dediča upravičenca, zato ni bila upravičena do vložitve zahteve za denacionalizacijo.
Sodba U 1613/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo pravilnost ugotovitve upravičenca v primeru, ko sta se v postopku pojavili dve različni osebi, od katerih je bila eni premoženje podržavljeno, drugi pa je bila parcela le odvzeta iz posesti.
Sodba U 1595/95 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da premoženje ni bilo podržavljeno, saj je prešlo v last na podlagi kupne pogodbe med fizičnima osebama iz leta 1941.
Sodba U 1371/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je bila prodaja nepremičnine zaradi davčnih obveznosti posledica nedopustnega pritiska oblasti ali prostovoljna odločitev predlagatelja.
Sklep II Ips 66/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da organu ni treba izvajati postopka dedovanja, temveč le ugotoviti upravičence po 11. členu ZDen.
Sodba U 1583/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prodaja nepremičnine zaradi potrebe po denarnih sredstvih po predhodni nacionalizaciji dela objekta ne predstavlja prisile s strani državnega organa, saj bi lastnik nepremičnino lahko obdržal.
Sklep II Ips 45/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da podržavljenje na podlagi Odloka o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev (Ur. l. SRS, št. 10/80) ter Zakona o prenehanju lastninske pravice (Ur. l. SRS, št. 19/76) ne predstavlja podlage za denacionalizacijo.
Sodba U 1040/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da so bila nadomestna zemljišča ustrezna, saj je bila njihova ocenjena vrednost v DEM višja od vrednosti podržavljenih nepremičnin.
Sodba U 998/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da visoki davki in omejitve pri delu na posestvu same po sebi ne pomenijo nedopustne prisile državnega organa, če ni izkazana neposredna vzročna zveza med ravnanjem oblasti in sklenitvijo darilne pogodbe.
Sklep II Ips 244/98 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila tožba zavrnjena, ker je cerkvena pravna oseba s spremembo družbenega reda prenehala delovati na območju Republike Slovenije.
Sodba U 1514/96 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni bil upravičenec, ker je pravica uporabe na zemljišču nanj prešla s pogodbo o izročitvi premoženja pred podržavljenjem, zaradi česar ni bil oseba, ki bi ji bilo premoženje odvzeto v postopku nacionalizacije.
Sodba U 932/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da lahko prisiljevanje k podpisu izjave o izročitvi zemljišča v družbeno lastnino z grožnjami z zaporom pomeni izpolnitev pogojev za denacionalizacijo, tudi če je bil pravni naslov formalno poravnava davčnih obveznosti.
Sklep II Ips 399/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji veljavnosti kupoprodajne pogodbe iz leta 1955 upoštevati specifične družbene razmere tistega časa, ki so vplivale na voljo prodajalca pri sklenitvi posla s kmetijsko zadrugo.
Sklep II Ips 123/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prejem nadomestnega zemljišča ob razlastitvi izključuje status upravičenca do denacionalizacije, ne glede na kasnejšo presojo ustreznosti določitve nadomestnega zemljišča v času same razlastitve.
Sodba U 867/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv meddržavnega sporazuma med SFRJ in ZDA iz leta 1964 na status tožnika kot upravičenca do denacionalizacije.
Sodba U 1184/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vlagatelj ni uspel konkretizirati izvajalcev pritiska pri sklenitvi izročilne pogodbe leta 1949, čeprav je opozarjal na politično izpostavljenost lastnika kmetije v tistem obdobju.
Sklep II Ips 268/98 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je bila zahteva za denacionalizacijo groba na pokopališču zavrnjena, ker zemljišče ni bilo podržavljeno po predpisih, ki jih določata 3. ali 4. člen ZDen.
Sodba U 1622/96 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru sodišče ni ugotovilo napak volje pri sklenitvi kupne pogodbe, zato premoženjsko prikrajšanje kot podlaga za denacionalizacijo ni bilo izkazano.
Sklep II Ips 222/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je bila sklenitev kupne pogodbe posledica prisile državnih organov (požig domačije) ali drugih osebnih okoliščin lastnika.
Sklep II Ips 125/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo za pravni posel po 5. členu ZDen tudi darilno pogodbo, ki je bila sicer navidezna ali neveljavna, a je bila uporabljena kot listina za vknjižbo prenosa lastninske pravice na državo.
Sklep II Ips 398/97 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je presodilo, da izključitev oseb, ki jim je bilo premoženje odvzeto po Zakonu o odvzemu vojnega dobička, iz kroga upravičencev do denacionalizacije ni v neskladju z načelom enakosti iz 14. člena Ustave.
-
Sodišče je presodilo, da Mesto Ljubljana ni pravni naslednik nekdanje Mestne občine ljubljanske zaradi pretrgane pravne kontinuitete, zato nima aktivne legitimacije za vložitev zahtevka.
Sodba U 1327/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odpravilo odločitev, ki je neupravičeno omejila krog denacionalizacijskih upravičencev s stališčem, da je upravičenec le prodajalec nepremičnine, čeprav je bila ničnost prodajne pogodbe ugotovljena z naknadnim predpisom.
-
V obravnavanem primeru je bilo zvijačno ravnanje državnega organa podano, ko je ta od upravičenca pridobil umetniške slike pod pretvezo razstave, nato pa izsilil njihovo prodajo.
Sklep II Ips 469/97 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavržena, ker pravna oseba ob uveljavitvi ZDen ni delovala na območju Republike Slovenije.
Sodba U 703/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da oseba s tujim državljanstvom (v konkretnem primeru Češkoslovaške republike) v času podržavljenja ne izpolnjuje pogojev za status upravičenca do denacionalizacije.
-
Sodišče je presodilo, da je bila skrbnikova odpoved lastninski pravici mladoletne osebe v korist občine posledica prisile državnega organa, saj skrbnik zaradi delovnega razmerja z občino ni mogel svobodno odločati.
Sklep II Ips 414/97 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva zavržena, ker je bilo ugotovljeno, da pravni prednik tožnice v času podržavljenja ni bil lastnik nepremičnin, saj so te pred tem že prešle v last tretjih oseb.
Sodba U 106/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo razliko med podržavljenjem kapitala družbenikov in podržavljenjem premoženja pravne osebe, pri čemer je izključilo aktivno legitimacijo delničarjev za stvari, ki so bile last delniške družbe.
-
Sodišče je potrdilo, da je bila zahteva za denacionalizacijo pravilno zavržena, ker je pravni prednik tožnika za razlaščeno zemljišče že prejel nadomestno nepremičnino in denarno odškodnino.
Sodba U 1507/94 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavržena, ker je bil pravni prednik vlagateljev v času podržavljenja avstrijski državljan.
-
Sodišče je ugotovilo, da je bil pravni posel sklenjen prostovoljno zaradi zagotovitve kmetijske oskrbnine, ob hkratni poslovni sposobnosti pokojnika, kar izključuje status upravičenca.
Sklep II Ips 357/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnica ni upravičenka, saj zemljišče ni bilo podržavljeno njej ali njeni pravni prednici, temveč je šlo za prenos pravice uporabe proti odškodnini.
Sodba U 1340/96-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da upravni organ nima pristojnosti za vsebinsko presojo zakonitosti nacionalizacije, opravljene na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij.
Sodba U 73/95-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je bila pogodba o prenosu nepremičnin v družbeno lastnino sklenjena zaradi zvijačnega ravnanja državnega organa, pri čemer je poudarilo nujnost obstoja sile, grožnje ali zvijače prav v trenutku sklenitve pravnega posla.
Sklep II Ips 492/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upravni organ ne sme preuranjeno in brez ustrezne dokazne podlage zaključiti, da je društvo prenehalo obstajati in da je vlagatelj zahteve le njegov pravni naslednik, namesto da bi preveril, ali gre za isto organizacijo z drugim imenom.
Sodba U 1650/94-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila darilna pogodba sklenjena pod prisilo, ker je bila darovalka soočena z grožnjami o zaporni kazni in zaplembi premoženja zaradi neizpolnjevanja obvezne oddaje, pri čemer državni organ ni pristal na najemno pogodbo, temveč je zahteval brezpogojno izročitev lastninske pravice.
Sklep II Ips 653/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vprašanje procesne legitimacije tožnice kot domnevne pravne naslednice pokojnega v postopku ugotavljanja državljanstva za potrebe denacionalizacije.
Sodba U 1207/94-4 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni bila upravičenka, saj je pravico uporabe na zemljišču in lastninsko pravico na poslovnem prostoru pridobila z nakupom od prejšnje lastnice oziroma občine, ne pa z denacionalizacijskim postopkom.
Sodba U 1397/94-6 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot zvijačno in prisilno ravnanje štelo situacijo, ko so bili lastniki pod grožnjo odvzema gozdov prisiljeni podpisovati neznane listine, pri čemer so bili podpisi overjeni s strani predstavnika državnega organa, ki ga lastniki niso poznali.
Sodba II Ips 529/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo predmet pravnega posla leta 1988, ker ta časovni okvir presega meje, določene v 3. in 4. členu ZDen.
Sklep II Ips 765/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je bila prodaja kmetijskega zemljišča pod ceno posledica pritiska organov, ki se je manifestiral v strahu za prihodnost družinskih članov, kar presega klasično civilnopravno definicijo grožnje.
Sklep II Ips 491/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo, ker je ugotovilo, da v konkretnem primeru ni šlo za podržavljenje premoženja na podlagi pravnega posla, kar je nujen pogoj za uporabo 5. člena ZDen.
Sklep II Ips 351/95 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je treba presoditi, ali je bila darovalka k sklenitvi darilne pogodbe zapeljana z obljubami o finančni pomoči in davčnih ugodnostih, ki niso bile realizirane, kar bi lahko pomenilo zvijačo državnega organa.
Sklep II Ips 537/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri presoji grožnje upoštevati tudi posredne pritiske, kot je grožnja s prisilno arondacijo ali izgubo vira preživljanja, ki so vplivali na odločitev za sklenitev pravnega posla.
Sklep II Ips 915/94 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru tožeča stranka ni štela za pravno naslednico, ker je svoj nujni delež na podržavljenem premoženju že pridobila na podlagi sklepa o dedovanju in poravnave, hkrati pa ni bila v sorodstvenem razmerju z oporočno dedinjo, ki ji je bilo premoženje podržavljeno.
Sodba U 1050/93-9 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da tožnik ni upravičenec do denacionalizacije, ker je bilo premoženje odvzeto na podlagi zakona o odvzemu vojnega dobička iz leta 1945.
Sodba U 1614/93-10 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se premoženje, odvzeto zaradi neplačila vojnega dobička, ne denacionalizira, ne glede na zatrjevano nepravilnost v postopku zaplembe.
Sodba U 189/93-8 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da tožnik, ki je pridobil le pravico uporabe na podlagi darilne pogodbe od prejšnje lastnice, ni upravičenec do denacionalizacije.
Sodba U 1540/93-5 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. l. SRS, št. 18/84) ni naštet v 3. členu ZDen, zato podržavljenje na njegovi podlagi ne omogoča denacionalizacije.
Sodba U 1103/93-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da kupoprodajna pogodba iz leta 1973 ni nadomestila prenosa nepremičnine v družbeno lastnino po takrat veljavnih zakonih o razlastitvi ali razpolaganju s stavbnimi zemljišči, zato predlagateljica ni izpolnila pogojev za denacionalizacijo.
Sklep II Ips 690/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila zahteva za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega po 7.a členu Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, pravilno zavržena kot neutemeljena.
Sodba U 1421/93-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upravni organ v denacionalizacijskem postopku ni pristojen odločati o veljavnosti kupoprodajnih pogodb, ki niso bile vpisane v zemljiško knjigo, saj je za ugotavljanje lastništva odločilen zemljiškoknjižni status v času podržavljenja.
Sodba U 1569/93-4 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik kot pravni naslednik prejšnjega lastnika, ki je pridobil le pravico uporabe na zemljišču, ni upravičen do vzpostavitve lastninske pravice po določbah ZDen.
Sodba U 682/93-6 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila zahteva za denacionalizacijo utemeljeno zavržena, ker je bilo premoženje podržavljeno na podlagi izključitvene določbe 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij.
Sodba U 388/93-9 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je bila pogodba sklenjena v okviru izvršilnega postopka zaradi davčnih dolgov, ne pomeni avtomatične izključitve uporabe 5. člena ZDen.
Sklep II Ips 235/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur. l. SRS, št. 19/76), ne predstavlja pravne podlage za denacionalizacijo po 4. členu ZDen.
Sodba U 1108/93-6 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je zahteval vzpostavitev lastninske pravice kot pravni naslednik prejšnjih lastnikov, ki so zemljišče pridobili s pravnim poslom po smrti prvotnih lastnikov.
Sodba U 987/93-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ekonomska stiska predlagateljice ob podaritvi zemljišč občini ne zadošča za ugotovitev, da je bila pogodba sklenjena pod silo, grožnjo ali zvijačo državnega organa.
VSL sklep II Cp 273/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da dediči, ki niso bili lastniki nepremičnin v času podržavljenja, nimajo statusa upravičenca po ZDen, zato se lastninjenje takšnih zemljišč ne ureja v okviru denacionalizacijskega postopka.
Sodba U 39/93-4 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni bil upravičenec, ker je nepremičnino prodal pred podržavljenjem, navedbe o sklenitvi pogodbe pod prisilo okupacijskih oblasti pa niso vplivale na status upravičenca v upravnem postopku.
Sodba U 694/93-6 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upravni organ ni dolžan ugotavljati dejanskega lastništva nepremičnin, če to presega upravno pristojnost in bi zahtevalo sodno presojo lastninskih razmerij.
Sodba U 29/93-5 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pridobitev legitimacije po 145. členu ZIKS ne izključuje statusa upravičenca po ZDen.
Sodba II Ips 376/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izjava o prehodu kmetijskega zemljišča v državno last, podana zaradi spoštovanja zakonskega zemljiškega maksimuma, ne predstavlja pravnega posla, sklenjenega pod grožnjo, silo ali zvijačo v smislu 5. člena ZDen.
VSL sklep II Cp 2178/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pridobitev državljanstva z naturalizacijo po trenutku odvzema premoženja ne zadošča za priznanje statusa upravičenca po ZDen.
Sodba U 940/92-4 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je zahteval denacionalizacijo na podlagi kupne pogodbe in dogovora o prenosu pravic, kar sodišče ni štelo za pravno nasledstvo, ki bi utemeljevalo status upravičenca.
Sodba U 824/92-5 — Vrhovno sodišče