upravičenec do odkupa stanovanja

Sentenca

Pravica do odkupa stanovanja po 117. členu Stanovanjskega zakona (SZ) pripada imetniku stanovanjske pravice, z njegovo pisno privolitvijo pa tudi njegovemu ožjemu družinskemu članu. Pravica ožjih družinskih članov do privatizacije stanovanja temelji neposredno na zakonu in ni zgolj derivativni prenos pravice imetnika stanovanjske pravice. Osebne okoliščine imetnika stanovanjske pravice, ki bi mu onemogočale pridobitev lastninske pravice, ne vplivajo na pravico ožjega družinskega člana do nakupa, če ta izpolnjuje zakonske pogoje za pridobitev lastninske pravice.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je presodilo, da pritožnica ni upravičena do odkupa stanovanja, ker v času uveljavitve SZ ni imela statusa uporabnice, saj v stanovanju ni bivala več kot šest mesecev.

    Up-683/04

  • Tožnik kot razvezani zakonec ni pridobil statusa uporabnika stanovanja, ker z imetnikom stanovanjske pravice po razvezi ni živel v izvenzakonski ali ekonomski skupnosti, zato ni postal upravičenec do odkupa.

    Sodba in sklep II Ips 131/2002 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je tožnica pridobila status imetnice stanovanjske pravice, ker je z umrlim imetnikom več kot dve leti živela v ekonomski skupnosti, s čimer je izpolnila pogoje za odkup stanovanja po 117. členu SZ.

    Sodba II Ips 181/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da je za pridobitev stanovanjske pravice po smrti imetnika nujno dokazati obstoj ekonomske skupnosti, kar presega zgolj nudenje pomoči ali oskrbe bolni osebi.

    VSL sodba II Cp 1206/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je potrdilo, da tožnik ni izpolnjeval pogojev za ugoden odkup, saj na dan 19. 10. 1991 ni bil imetnik stanovanjske pravice.

    Sodba II Ips 425/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo trditev, da bi bil upravičenec omejen na odkup manjšega stanovanja, če je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je imetnik stanovanjske pravice na spornem večjem stanovanju.

    Sodba II Ips 315/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za odkup stanovanja, ker tožnik na stanovanju, ki ga je zasedal in ga je želel odkupiti, ni imel statusa imetnika stanovanjske pravice na dan uveljavitve zakona.

    Sodba II Ips 43/98 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da odločba poveljstva JLA o dodelitvi stanovanja, izdana tik pred osamosvojitvijo, ni bila zadosten pravni naslov za pridobitev stanovanjske pravice v smislu 117. člena SZ.

    Sodba II Ips 591/97 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru tožnika do uveljavitve SZ nista bila upravičena do odkupa stanovanja, saj nista imela statusa imetnika stanovanjske pravice, kasnejša možnost odkupa pa ni bila realizirana zaradi pomanjkanja soglasja prodajalca.

    Sodba II Ips 131/97 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo, ali je tožnica zaradi izraženega namena trajnega prenehanja uporabe stanovanja pred uveljavitvijo SZ izgubila položaj upravičenca do odkupa.

    Sodba II Ips 685/95 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da je bila tožnica kot oseba, ki je z imetnico stanovanjske pravice najmanj dve leti živela v ekonomski skupnosti, po vsebini izenačena z imetnico stanovanjske pravice in s tem upravičena do odkupa stanovanja.

    Sodba II Ips 517/95 — Vrhovno sodišče

  • Tožnika na dan uveljavitve SZ nista imela statusa imetnika stanovanjske pravice, temveč sta bila le podstanovalca, zato nista mogla pridobiti pravice do odkupa.

    Sodba II Ips 240/95 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da državljanstvo imetnika stanovanjske pravice ni ovira za uveljavitev pravice do odkupa stanovanja s strani njegovega ožjega družinskega člana, ki je državljan Republike Slovenije.

    Sodba II Ips 924/94 — Vrhovno sodišče

  • Tožnica ni bila upravičena do odkupa, ker je bilo stanovanjsko razmerje njenemu možu pred uveljavitvijo SZ pravnomočno odpovedano, kasnejši sporazum o bivanju pa ni vzpostavil stanovanjske pravice.

    Sodba II Ips 182/95 — Vrhovno sodišče

  • Upravičenec nima pravnega interesa za izpodbijanje nadaljnjih pogodb, če je neupravičeni kupec s stanovanjem že razpolagal naprej, saj bi bila razveljavitev prve pogodbe v takem primeru neučinkovita za dosego vpisa v zemljiško knjigo.

    Sodba in sklep II Ips 219/94 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da oseba, ki stanovanja ni uporabljala vsaj šest mesecev pred uveljavitvijo zakona, izgubi stanovanjsko pravico in s tem status upravičenca do odkupa.

    Sodba in sklep II Ips 135/94 — Vrhovno sodišče

  • V obravnavanem primeru tožnik ni bil upravičen do odkupa stanovanja, ker po smrti imetnice stanovanjske pravice ni izpolnjeval pogojev za prenos pravice do sklenitve kupoprodajne pogodbe.

    Sodba II Ips 60/94 — Vrhovno sodišče

  • Tožnica ni bila upravičena do odkupa, ker je bila njena stanovanjska pravica pravnomočno odpovedana pred uveljavitvijo zakona, sporno stanovanje pa je imelo status hišniškega stanovanja.

    Sodba II Ips 534/93 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da dogovori o začasnem prenosu pravice razpolaganja med pravnimi osebami ne vplivajo na pravico posameznika do odkupa stanovanja, če je ta stanovanjsko pravico pridobil na podlagi pravnomočne odločbe.

    Sodba II Ips 595/93 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ni upravičenec do odkupa, ker ji je stanovanjska pravica prenehala pred uveljavitvijo SZ, čeprav je imela sodno odločbo o dolžnosti zagotovitve najpotrebnejših prostorov.

    Sodba II Ips 267/93 — Vrhovno sodišče

  • V obravnavanem primeru tožnik ob uveljavitvi SZ ni bil imetnik stanovanjske pravice, saj je bila z nepravdno odločbo za imetnico določena njegova razvezana žena, zato ni izpolnjeval pogojev za odkup stanovanja.

    Sodba II Ips 659/92 — Vrhovno sodišče

Viri