upravičeni predlagatelj stečajnega postopka
Sentenca
Upnik je upravičen vložiti predlog za začetek stečajnega postopka le, če verjetno izkaže obstoj svoje terjatve do dolžnika in zamudo s plačilom te terjatve, daljšo od dveh mesecev (231. člen ZFPPIPP). Če družbenik v času, ko bi moral družbi zagotoviti lastni kapital, namesto tega zagotovi posojilo, v stečajnem postopku izgubi položaj upnika in s tem tudi procesno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad to družbo (498. člen ZGD-1).
Iz posameznih sodb
-
V predmetni zadevi se dolžnik ni mogel izogniti posledicam insolventnosti s sklicevanjem na neprejem kupnine, potem ko je sam prodal zastavljene premičnine, ne da bi ob tem poplačal ločitvenega upnika.
VSL sklep Cst 279/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj neplačilo terjatve s strani navadnega upnika ne zadošča za avtomatično utemeljitev domneve trajnejše nelikvidnosti po 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP, kot to velja za terjatve delavcev, ki jih uveljavlja sklad.
VSL sklep Cst 267/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru predlagatelj ni izkazal procesne legitimacije, ker terjatev iz naslova predujma za stroške cenilcev še ni bila zapadla v plačilo in zanjo ni razpolagal z izvršilnim naslovom.
VSL sklep Cst 197/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da družbenik, ki je družbi zagotovil posojilo namesto lastnega kapitala, ne more predlagati stečaja nad to družbo, saj takšna terjatev v stečaju ne obstaja več kot upniška pravica.
VSL sklep Cst 221/2011 — Višje sodišče v Ljubljani