upravičenja solastnika
Sentenca
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, pri čemer mora spoštovati pravice ostalih solastnikov (66. člen SPZ). Izvrševanje lastninske pravice na celotni stvari je omejeno s solastninsko pravico drugih solastnikov, kar pomeni, da raba stvari, ki presega solastnikov idealni delež, posega v pravice ostalih.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do povračila najemnin za del nepremičnine, ki ga je toženec uporabljal na podlagi veljavnega dogovora o načinu uporabe solastne stvari.
VSL Sodba I Cp 880/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da solastnik s svojim ravnanjem ne sme preprečiti drugim solastnikom pridobitve njihovih plodov oziroma deleža kupnine od prodaje lesa s solastne nepremičnine.
VSL Sodba I Cp 742/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da solastnik v odsotnosti dogovora nima pravne podlage za samostojno prisvojitev koristi (lesa) iz solastne nepremičnine.
VSL Sodba II Cp 806/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da lahko solastnik v skladu z načelom dispozitivnosti zahteva zgolj izročitev ključev, ne da bi nujno zahteval tudi celotno izročitev nepremičnine v soposest.
VSL Sodba I Cp 1556/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dostop do skupne električne omarice v solastni nepremičnini ne pomeni nedopustnega posega v ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja drugega solastnika.
VSL Sodba II Cp 63/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je brez soglasja solastnikov pregradila del skupnega podstrešja, kar je poseglo v solastninsko pravico ostalih.
VSL Sklep II Cp 1140/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila uporabnina utemeljena, ker solastnika nista izročila ključev nepremičnine in sta z njo upravljala brez soglasja tožnika.
VSRS Sklep II DoR 255/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da solastnik ne more samostojno razpolagati s celotno nepremičnino v svojo korist brez soglasja ostalih solastnikov, kar utemeljuje zahtevek za plačilo uporabnine.
VSL Sodba I Cp 90/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Solastnik ne more enostransko izključiti drugega solastnika iz soposesti stanovanja s sklicevanjem na pravico do zasebnosti, saj to posega v njegovo solastninsko pravico.
VSL Sodba I Cp 78/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da solastnik ne more samostojno uživati plodov določenega fizičnega dela nepremičnine brez dogovora z ostalimi solastniki, ne glede na to, ali so ti zahtevali souporabo.
VSL sodba II Cp 789/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da solastnik nepremičnine ne more zahtevati izročitve daljinskih ključev za dostop do dvorišča, če bi s tem posegel v lastninsko upravičenje drugega solastnika do uporabe iste nepremičnine.
VSL sodba I Cp 1382/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj vložitev predloga za delitev solastnine ne pomeni, da solastnik nasprotuje izključni uporabi nepremičnine s strani drugega solastnika, zato mu do trenutka, ko souporabo dejansko zahteva, uporabnina ne pripada.
VSRS sodba II Ips 187/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da solastnik v naravi zaseda del nepremičnine, ki ustreza njegovemu deležu, ali da drugi solastniki prav tako samostojno pobirajo najemnino od drugih delov, ne daje pravne podlage za izključno prilaščanje plodov brez predhodnega dogovora.
VSRS sodba II Ips 243/2014 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je obstoj dogovora o deljeni uporabi nepremičnine izključil protipravnost ravnanj toženca, saj je toženec nepremičnino uporabljal v okviru dogovorjenega načina uporabe.
VSL sodba I Cp 2745/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je izključna uporaba dela nepremičnine v skladu s solastninskim deležem skladna z zakonskimi upravičenji solastnika.
VSL sklep I Cp 1166/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da solastniški status toženke ne daje pravice do omejevanja uporabe skupnih prostorov drugim solastnikom, saj mora biti uporaba skupnih delov nepremičnine omogočena vsem upravičencem.
VSL sodba I Cp 619/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila sporna uporaba dvorišča kot dela solastnine, kjer solastnik ne more samovoljno omejevati souporabe drugih solastnikov.
VSL sodba II Cp 4291/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za izročitev določenega dela stanovanjske hiše, ker nepremičnina ni bila fizično razdeljena in tožnica ni mogla dokazati, kateri del hiše presega njen solastninski delež.
VSL sodba II Cp 4922/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica kot solastnica ni mogla zahtevati izročitve hiše v soposest in souporabo, ker med solastnikoma še ni bila opravljena razdelitev posesti in uporabe nepremičnine.
VSK sklep I Cp 1354/2006 — Višje sodišče v Kopru