upravičenost do denacionalizacije

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je presodilo, da upravni organ ne sme avtomatično enačiti upravičenosti do odškodnine za premičnine po mednarodnih pogodbah s prejeto odškodnino za podržavljeno nepremičnino, ki bi bila podlaga za izključitev denacionalizacije.

  UPRS Sodba II U 582/2017-14 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 10. člen ZDen · 10. člen, 2. odstavek

• Sodišče je poudarilo, da je za uporabo izključitvenega razloga po 10. členu ZDen odločilna predvidena možnost pridobitve odškodnine, ne glede na njeno poimenovanje, višino ali dejansko vložitev zahtevka s strani upravičenca.

  UPRS Sodba I U 2795/2017-29 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 10. člen

• Sodišče je poudarilo, da se odškodnina po FIP/UVEG ne nanaša na podržavljene nepremičnine, zato tovrstna pretekla odškodnina ne izključuje upravičenosti do denacionalizacije nepremičnin.

  UPRS Sodba II U 577/2017-31 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 10. člen

• Sodišče je presodilo, da pogoj stalnega bivališča za uveljavljanje odškodnine po FIP ni bil kršen, če je oseba v tuji državi dejansko bivala in imela urejeno prijavo prebivališča pri pristojnih organih.

  UPRS sodba I U 585/2016 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 10. člen ZUP · 214. člen

• Sodišče je potrdilo, da se zahteva za denacionalizacijo zavrne, če je prejšnji lastnik premoženja izpolnjeval pogoje za odškodnino po Finančni in izravnalni pogodbi (FIP) med Nemčijo in Avstrijo.

  VSRS Sodba X Ips 106/2015 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 10. člen ZDen · 10. člen, 2. odstavek ZDen · 9. člen ZDen · 9. člen, 3. odstavek

• Sodišče je zavrnilo stališče, da bi morali organi v denacionalizacijskem postopku podrobno preverjati, ali je bila odškodnina, prejeta na podlagi mednarodnih pogodb (npr. FIP), v celoti primerljiva z vrednostjo podržavljenega premoženja.

  UPRS sodba IV U 111/2015 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 10. člen ZDen · 10. člen, 2. odstavek

• Sodišče je poudarilo, da potrdilo avstrijskega ministrstva o neizplačani odškodnini zaradi neizpolnjevanja pogojev avstrijske državne pogodbe ne preprečuje slovenskemu organu samostojne presoje o upravičenosti do denacionalizacije.

  UPRS sodba II U 310/2013 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 10. člen

• Sodišče je potrdilo, da prejem odškodnine na podlagi Finančne in izravnalne pogodbe (FIP) preprečuje denacionalizacijo istega premoženja.

  UPRS sodba I U 278/2012 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 10. člen ZDen · 12. člen

• Sodišče je presojalo vpliv pridobitve državljanstva ZDA na pravico do denacionalizacije v luči sporazuma med Vlado ZDA in SFRJ.

  Sodba I Up 67/2007 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretnem primeru zavzelo stališče, da prejeta odškodnina, ki presega 30 % vrednosti zemljišča, ne preprečuje denacionalizacijskega zahtevka.

  Sodba I Up 838/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ni upravičena do denacionalizacije, ker njeni pravni predniki z gradnjo na tujem zemljišču niso postali lastniki nepremičnine, saj takratna zakonodaja (Codice civile) tega ni dopuščala.

  Sodba I Up 684/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je bila zavrnitev zahteve za denacionalizacijo pravilna, ker je bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da prednik tožnika ni imel državljanstva, kar je temeljni pogoj za upravičenost.

  Sodba I Up 1530/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavrnilo ugovor tožnikov, da bi morala biti zaradi vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo pri presoji državljanstva kot pogoja za denacionalizacijo neposredno uporabljena Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

  Sodba I Up 1039/2005 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker sta pravna prednika za arondirana zemljišča prejela nadomestna zemljišča in denarno odškodnino.

  Sodba I Up 642/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da določbe 2. odstavka 9. člena ZDen ni mogoče širše razlagati v smislu priznavanja statusa upravičenca osebam nemške narodnosti zgolj na podlagi njihovega državljanstva v državi članici protifašistične koalicije.

  sodba U 801/2005 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 9. člen ZDen · 9. člen, odstavek 1

• Sodišče je izpostavilo, da je za denacionalizacijo ključen čas podržavljenja stavbnega zemljišča, ne pa kasnejši odvzem posesti ali izplačilo odškodnine za prenehanje pravice uporabe.

  Sodba I Up 1036/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji upravičenosti do denacionalizacije preveriti, ali je bila prvotno dana odškodnina v obliki nadomestnih zemljišč dejansko ustrezna.

  Sodba I Up 107/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavrnilo zahtevek za denacionalizacijo premoženja, ki je prešlo v državno last kot italijansko poldržavno premoženje na podlagi Mirovne pogodbe z Italijo, saj ta ne predstavlja podržavljenja po določbah ZDen.

  sodba U 109/2004 — Upravno sodišče

• Sodišče je štelo, da prejema nadomestne nepremičnine (kmetijskega zemljišča) za prvotno stavbno zemljišče ni mogoče avtomatično šteti za ustrezno odškodnino, ki bi izključila pravico do denacionalizacije.

  Sodba I Up 76/2003 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker so lastniki zemljišče predhodno odtujili s pogodbo, ki je nadomestila razlastitev, in ne na podlagi prisilnega akta državnega organa.

  Sodba I Up 762/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo primer, kjer je bil del razlaščenega zemljišča nadomeščen z drugo nepremičnino, za preostali del pa tožnik zatrjuje odsotnost kakršnekoli odškodnine.

  sodba U 1683/2002 — Upravno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila pravica uporabe na zemljišču konzumirana z odplačnim prenosom (prodajo) pravice uporabe na občino, kar izključuje možnost denacionalizacije.

  Sodba I Up 514/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je za presojo pogoja državljanstva odločilen trenutek podržavljenja, ne pa kasnejši odvzem nepremičnine iz posesti.

  Sodba I Up 1066/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zgolj možnost zahtevati odškodnino ali nadomestno zemljišče po preteklih predpisih ne pomeni, da je bila ta dejansko prejeta v obliki, ki bi izključevala denacionalizacijo.

  UPRS sodba U 55/2002 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 29. člen ZDen · 29. člen, odstavek 1, točka 3

• Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je bivši lastnik na zemljišču obdržal pravico uporabe, ki je bila predmet dedovanja, lahko pomeni, da podržavljenje ni bilo izvedeno v celoti, kar vpliva na utemeljenost zahtevka za denacionalizacijo.

  UPRS sodba U 267/2002 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 3. člen ZDen · 31. člen ZDen · 32. člen ZDen · 4. člen ZUS · 60. člen

• Sodišče je zavrnilo zahtevek za denacionalizacijo, ker je bilo nacionalizirano stavbno zemljišče s strani dedičev predhodno prodano fizičnim osebam.

  Sodba I Up 83/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je za upravičenost do denacionalizacije odločilen trenutek odvzema lastninske pravice, ne pa trenutek odvzema pravice uporabe.

  Sodba I Up 597/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zgolj kasnejši odvzem iz posesti ni pogoj za denacionalizacijo, če je bil temeljni odvzem lastninske pravice že izveden, ter da prostovoljni prenosi niso predmet denacionalizacije.

  Sodba I Up 770/2002 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila zahteva zavrnjena, ker je bilo nezazidano stavbno zemljišče podržavljeno na podlagi predpisa, ki ni naveden v 3. členu ZDen in ni bil izdan do ustave iz leta 1963.

  Sodba I Up 710/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da razlaščenka ni upravičena do denacionalizacije, ker je ob razlastitvi prejela nadomestno nepremičnino in denarno odškodnino, kasnejša odtujitev nadomestne nepremičnine občini pa ne vzpostavi ponovne podlage za denacionalizacijski zahtevek.

  Sodba I Up 705/2001 — Vrhovno sodišče

• Tožnica ni uspela dokazati, da je bilo zemljišče podržavljeno na način iz 3. in 4. člena ZDen, zato so bili njeni ugovori glede predhodnega postopka določitve meje pravno neupoštevni za presojo upravičenosti do denacionalizacije.

  Sodba I Up 177/2001 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker iz predloženih listin ni bilo mogoče izkazati, da je bilo zemljišče podržavljeno na način, ki bi upravičencu omogočal denacionalizacijo po 4. členu ZDen.

  Sodba I Up 1203/2000 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru zahteva za denacionalizacijo ni bila utemeljena, ker tožnikov pravni prednik ni pridobil lastninske pravice na zemljišču, saj vpis v zemljiško knjigo ni bil opravljen in prenos lastništva ni bil izvršen.

  Sodba I Up 845/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da zahteva za denacionalizacijo ni utemeljena, ker je bilo zemljišče odvzeto iz posesti na podlagi ZPLPP in ne na način, ki bi po ZDen omogočal denacionalizacijo.

  Sodba I Up 804/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, ni podlaga za denacionalizacijo, če je bilo premoženje predhodno prodano nemški gospodarski družbi.

  Sodba I Up 690/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razjasnilo, da arondacija na podlagi Uredbe iz leta 1951 predstavlja pravno podlago za denacionalizacijo, čeprav ta uredba ni neposredno navedena v 3. členu ZDen, temveč se vanj vključuje prek sistemske povezave z Zakonom o kmetijskem zemljiškem skladu.

  Sodba I Up 983/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je zahtevek za denacionalizacijo nepremičnin, podržavljenih na podlagi 7.a člena ZNZGP, pravno neutemeljen.

  Sodba I Up 821/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da zahteva za denacionalizacijo ni utemeljena, če temelj podržavljenja ne izhaja iz predpisov, ki jih določa ZDen, temveč iz splošnih zakonov o razlastitvi.

  Sodba U 60/96 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavržena, ker je bila pravica uporabe na zemljišču predhodno prenesena s pravnim poslom (kupoprodajno pogodbo), kar izključuje podlago za vrnitev po ZDen.

  Sodba U 1354/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je treba 3., 4. in 5. člen ZDEN obravnavati kot povezano celoto, kar zagotavlja enotno obravnavo upravičencev ne glede na način podržavljenja.

  Sklep II Ips 1/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavrnilo zahtevek za denacionalizacijo hiše, ki je bila v družbeno lastnino prenesena s prodajno pogodbo leta 1976.

  Sklep II Ips 274/95 — Vrhovno sodišče

Viri