upravičenost do denacionalizacije stavbnih zemljišč

Sentenca

Upravičenost do denacionalizacije stavbnega zemljišča se presoja glede na čas podržavljenja nepremičnine, in ne glede na čas dejanskega odvzema zemljišča iz posesti ali uporabe. Odločilno je, ali je bilo zemljišče podržavljeno na podlagi predpisov, navedenih v Zakonu o denacionalizaciji (ZDen), pri čemer se pravni položaj upravičenca vzpostavi z trenutkom podržavljenja, ne glede na kasnejše administrativne ukrepe odvzema posesti.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je poudarilo, da čas odvzema zemljišča iz posesti ni odločilen za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca, če je bilo zemljišče predhodno že nacionalizirano.

    Sodba I Up 287/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da čas odvzema zemljišča iz uporabe na podlagi Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, ni odločilen za presojo upravičenosti do denacionalizacije.

    Sodba I Up 495/2002 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo izplačila odškodnine za odvzem posesti po letu 1963 ne pomeni, da premoženje ni predmet denacionalizacije, če je bilo formalno podržavljeno v skladu z zakonskimi pogoji.

    sodba U 312/2001 — Upravno sodišče

Viri