upravičenost do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti
Sentenca
Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vložijo le vrhovni državni tožilec, obsojenec ali njegov zagovornik (1. odstavek 421. člena ZKP). Zagovornik, postavljen po uradni dolžnosti, je upravičen zastopati obsojenca le do pravnomočnosti sodne odločbe, razen če je pooblastilo izrecno podaljšano ali če obsojenec z njim sklene novo pogodbo o zastopanju. Po pravnomočnosti sodbe pooblastilo zagovornika po uradni dolžnosti preneha, zato ta ni več upravičen vložiti izrednega pravnega sredstva v imenu obsojenca.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti, ker jo je vložil pooblaščenec oškodovancev kot tožilcev, ki po 421. členu ZKP nima aktivne legitimacije za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
Sklep I Ips 42975/2011-13, enako tudi I Ips 56407/2013-16 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti, ker jo je vložil zasebni tožilec, ki nima statusa upravičene osebe po 421. členu ZKP.
Sklep I Ips 90/2009 — Vrhovno sodišče
-
Zasebna tožilka ni imela procesne legitimacije za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper oprostilni del sodbe sodišča druge stopnje.
Sklep I Ips 381/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti, ker jo je vložil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca, ki po zakonu ni upravičena oseba za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
Sklep I Ips 9/2006 — Vrhovno sodišče
-
Odvetnik, ki je bil postavljen za zagovornika po uradni dolžnosti v rednem kazenskem postopku, po pravnomočnosti sodbe nima več zakonskega pooblastila za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
Sklep I Ips 6/99 — Vrhovno sodišče