upravitelj dediščine
Sentenca
Upravitelj dediščine je oseba, ki jo sodišče postavi za upravljanje zapuščine do njene razdelitve, pri čemer mora biti upravljanje določeno tako, da je zagotovljeno učinkovito in nemoteno opravljanje nujnih del. Če je za upravitelja postavljenih več oseb, mora biti natančno določen obseg pooblastil posameznega upravitelja ali način njunega skupnega delovanja (145. člen ZD). V primeru nesoglasij med sodediči, ki onemogočajo skupno upravljanje, sodišče ne sme določiti skupnega upraviteljstva brez zagotovil o sposobnosti upravljanja, saj bi to ogrozilo ohranitev in gospodarsko funkcijo dediščine.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je napačno določilo dvoosebno upraviteljstvo za celotno dediščino v razmerah, ko med dedičema obstajajo globoka nesoglasja, ki onemogočajo skupno izvajanje nujnih del na zaščiteni kmetiji.
VSC Sklep I Cp 226/2016 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZD · 145. člen -
Sodišče je zavrnilo postavitev upravitelja za nepremičnine, ki so bile na podlagi izročilne pogodbe že prenesene na dediča, saj v trenutku smrti niso več predstavljale zapustnikovega premoženja.
VSL sklep I Cp 4891/05 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 145. člen -
Sodišče mora pri izbiri upravitelja dediščine v obrazložitvi utemeljiti, zakaj je izbrana oseba primerna za vestno in skrbno upravljanje zapuščine, ne zadošča le ponovitev zakonskih določb o dolžnostih upravitelja.
VSL sklep I Cp 787/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dediči so s postavitvijo sodediča za upravitelja izrecno soglašali na zapuščinskem naroku, zato pritožbene navedbe o nezaupanju v upravitelja po opravljeni postavitvi ne morejo omajati veljavnosti prvotnega sklepa.
VSL sklep I Cp 1293/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da upravitelj kmetije kot dediščine ni dolžan sam neposredno opravljati kmetijskih del, temveč lahko za to nalogo izbere in nadzoruje drugo osebo.
VSL sklep I Cp 29/94 — Višje sodišče v Ljubljani