upravljanje solastne stvari
Sentenca
Gradnja objektov na solastnem zemljišču, ki spreminja namembnost ali bistveno posega v substanco stvari, predstavlja posel, ki presega okvir rednega upravljanja. Za takšne posege je potrebno soglasje vseh solastnikov, saj gre za razpolaganje s stvarjo kot celoto. V primeru odsotnosti soglasja vseh solastnikov je poseg nedopusten in predstavlja kršitev solastninske pravice drugih solastnikov, kar utemeljuje zahtevek za vzpostavitev v prejšnje stanje (15., 43. člen ZTLR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo predlog za nadomestitev soglasja za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta, ker sta imela solastnika diametralno nasprotujoče si interese, predlagateljica pa bi nasprotnega udeleženca neupravičeno prisilila v visoke stroške pred delitvijo premoženja.
VSL Sklep II Cp 1959/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za poseg v vmesno nosilno steno stanovanjskega dvojčka, ki je bila skupna lastnina, toženec pa zanjo ni pridobil soglasja tožnikov.
VSL Sodba II Cp 1278/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da je za legalizacijo stanovanjske stavbe na solastni nepremičnini potrebno soglasje vseh solastnikov, zato posameznik ni legitimiran za samostojno sprožitev postopka.
VSL Sklep I Cp 1908/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prestavitev vodomera na solastnem zemljišču predstavlja poseg, za katerega je nujno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico idealnih deležev.
UPRS Sodba I U 1942/2018-11 — Upravno sodišče
-
Rušitev objekta, ki je del dvojčka in posega v nosilno steno, ne predstavlja posla rednega upravljanja, zato zahteva soglasje vseh solastnikov.
VSL Sklep II Cp 2182/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Stališče je podano v kontekstu spora, kjer je solastnik zahteval izselitev tretje osebe iz nerazdeljene nepremičnine.
VSRS Sklep II Ips 36/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik kot solastnik lahko zahteva izpraznitev poslovnega prostora od osebe, ki ga uporablja brez pravne podlage, ne glede na to, da uporabo prostora dovoljuje drug solastnik.
VSL sodba II Cp 1152/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožba na izselitev zakonca iz stanovanjske hiše, ki je v solastnini, predstavlja posel, ki presega redno upravljanje, zato jo morajo vložiti vsi solastniki.
VSC sodba Cp 857/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot poseg, ki presega redno upravljanje, opredelilo gradnjo večjih stanovanjskih in gospodarskih objektov na solastnem zemljišču brez soglasja ostalih solastnikov.
VSL sodba I Cp 6303/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da gradnja prizidkov, teras in škarpe na solastni nepremičnini presega okvir rednega upravljanja in zahteva soglasje vseh solastnikov.
VSL sodba in sklep I Cp 1045/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo aktivno legitimacijo solastnika pri tožbi na izpraznitev stanovanja v primeru, ko drugi solastnik bivanje toženca v stanovanju izrecno dovoljuje.
Sodba II Ips 482/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožbeni zahtevek za varstvo posesti ali motenja posesti ni ustrezno sredstvo za ureditev spornega načina uporabe solastnega funkcionalnega zemljišča med etažnimi lastniki.
VSL sodba in sklep I Cp 1634/99 — Višje sodišče v Ljubljani