ureditev meje
Sentenca
V nepravdnem postopku se meja med zemljišči uredi po kriteriju zadnje mirne posesti, kadar ni mogoče ugotoviti meje na podlagi močnejše pravice ali katastrskih podatkov. Za dokazno oceno zadnje mirne posesti mora sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotoviti dejansko stanje posesti, kakršno je obstajalo pred nastankom spora med mejašema (136. člen ZNP). Sodišče mora svojo odločitev o izbiri kriterija za ureditev meje ustrezno obrazložiti in pojasniti, zakaj posamezen zakonski kriterij v konkretnem primeru ni bil uporabljen.
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da ne gre za lastninski spor, če stranki zatrjujeta vsaka svojo mejo med parcelami, namesto da bi ena od njih uveljavljala lastninsko pravico na delu zemljišča zunaj teh meja.
VSK Sklep I Cp 336/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je prekinilo pravdni postopek do pravnomočne rešitve nepravdne zadeve o ureditvi meje, saj je bila rešitev pravde odvisna od natančne določitve meje med parcelama.
VSL Sklep I Cp 1425/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru določilo mejo po močnejši pravici, ker vrednost spornega mejnega prostora ni presegla praga za spore majhne vrednosti.
VSL Sklep II Cp 1146/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ureditvi meje upoštevalo priposestvovanje spornega mejnega prostora, ki ga je predlagateljica izvrševala v dobri veri od leta 1976, njen pravni prednik pa od leta 1956.
VSL Sklep I Cp 374/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri ureditvi meje celovito oceniti dokaze o zatrjevani močnejši pravici, ki izhaja iz preteklih kupoprodajnih razmerij in dejanskega stanja v naravi (zabetoniran zid, strešni kap).
VSL Sklep II Cp 89/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilno uporabilo subsidiarni kriterij za ureditev meje, ker nobeden od udeležencev ni izkazal močnejše pravice, hkrati pa je bil podan spor o posesti zaradi pozivov k odstranitvi drevja in ponudb za odkup.
VSL Sklep II Cp 2135/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o ureditvi meje, ker skica in elaborat nista bila vročena udeležencem, zaradi česar odločbe ni bilo mogoče preizkusiti.
VSL Sklep I Cp 393/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru mejo uredilo po kriteriju močnejše pravice, ker je bilo dokazano priposestvovanje spornega pasu zemljišča, predlagateljici pa nista uspeli izpodbiti domneve dobre vere nasprotne udeleženke.
VSL Sklep I Cp 392/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru neustreznih katastrskih podatkov pri meji med javnim dobrom in zasebnim zemljiščem je sodišče mejo utemeljeno določilo po obstoječem dejanskem stanju na terenu.
VSL Sklep I Cp 2084/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 77. člen -
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno neskladje med katastrskim stanjem in dejanskim stanjem v naravi, zato se nasprotni udeleženec ni mogel uspešno sklicevati na načelo zaupanja v katastrske podatke.
VSL Sklep I Cp 20/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odločilo, da podatki v zemljiškem katastru ne morejo nadomestiti oziroma spremeniti lastninske pravice, ki je bila pridobljena na podlagi predhodno izvedenih in pravnomočnih postopkov delitve parcel.
VSL Sodba I Cp 320/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru pravilno uporabilo pravila o priposestvovanju za ugotovitev obsega prenesene lastninske parcele, saj je bila vsebina lastninske pravice med strankama sporna.
VSL Sklep I Cp 2865/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi kriterija močnejše pravice ni bilo mogoče uporabiti, ker nobena od strank ni dokazala lastninske pravice na spornem delu zemljišča, zato je sodišče mejo uredilo po zadnji mirni posesti.
VSL Sklep II Cp 1987/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče poudarilo pomen katastrskega stanja pri določitvi meje med zasebnim zemljiščem in javnim dobrim.
VSL Sklep II Cp 724/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da gradbeni posegi na spornem mejnem območju ne morejo vplivati na določitev meje, saj se ta presoja izključno na podlagi lastninskega naslova ali preteklega mirnega posestnega stanja.
VSL sklep II Cp 2955/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep, ker prvostopenjsko sodišče ni izvedlo materialnega procesnega vodstva glede pravilne udeležbe vseh solastnikov v postopku ureditve meje.
VSK sklep I Cp 34/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da je za odstop od katastrskega stanja pri meji z javnim dobrim potrebna posebna ugotovitev napake ali pomanjkljivosti v katastru.
VSL sklep I Cp 3472/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo predlog za ureditev meje, ker predlagateljici nista v postopek pritegnili vseh solastnikov mejnih zemljišč, čeprav sta bili k dopolnitvi vloge pozvani.
VSL sklep I Cp 235/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno štelo, da ugotavljanje meje po močnejši pravici ni mogoče, ker meja ni bila predhodno dokončno urejena v katastrskem postopku.
VSL sklep I Cp 3427/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je kriterij zadnje mirne posesti pravilen tudi tedaj, ko se meja na določenem delu stika z javnim dobrom, vendar ne gre za določanje meje med javnim dobrom in zasebno lastnino.
VSL sklep I Cp 2136/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru mejo uredilo na podlagi zadnje mirne posesti, ker močnejša pravica ni bila izkazana.
VSL sklep III Cp 2383/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru predlagateljema ni uspelo izpodbiti domneve močnejše pravice, zato je sodišče mejo določilo skladno z že urejeno mejo v katastrskem postopku.
VSL sklep II Cp 1679/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ureditvi meje upoštevalo pravnomočne sodbe iz predhodnih lastninskih pravd, v katerih so stranke neuspešno uveljavljale zatrjevano močnejšo pravico, zato odločanje po kriteriju zadnje mirne posesti ni bilo dopustno.
VSK sklep I Cp 279/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri določitvi meje med zasebnim zemljiščem in javnim dobrim upoštevalo dejansko stanje na terenu, saj so podatki katastra odstopali od dejanskega uživanja.
VSL sklep II Cp 691/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da ker meja ni bila urejena v mejnem ugotovitvenem postopku, ni podlage za ureditev meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov.
VSM sklep I Cp 1547/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj navedba v kupoprodajni pogodbi o nameravani uporabi zemljišča za izgradnjo ceste ne zadošča za pravni zaključek, da nepremičnina predstavlja javno dobro.
VSL sklep II Cp 2006/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora zagotoviti skladnost med opisom poteka meje v izreku sklepa in grafično prilogo (skico) izvedenca, saj neskladje med njima predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki onemogoča preizkus sodne odločbe.
VSL sklep I Cp 3380/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji meje med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem opozorilo na pomen upoštevanja nenatančnosti katastrskih podatkov (do 1,5 m) v povezavi z obstoječimi objekti in mejnimi znamenji v naravi.
VSL sklep II Cp 1534/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je storilo napako, ker je mejo uredilo po pravični oceni, ne da bi predhodno izčrpno obrazložilo, zakaj močnejša pravica ni bila dokazana.
VSL sklep II Cp 1994/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 77. člen -
Sodišče je pojasnilo, da odsotnost katastrske ureditve meje zgolj izniči zakonsko domnevo o močnejši pravici, ne pa možnosti, da se meja uredi na podlagi dejansko dokazane močnejše pravice (npr. priposestvovanja).
VSM sklep I Cp 348/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sklep o ustavitvi postopka, ker je zmotno štelo, da vsak spor o lastnini mejnega prostora nujno zahteva napotitev na pravdni postopek, čeprav je ureditev meje primarno nepravdna zadeva.
VSL sklep II Cp 3241/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 77. člen -
V obravnavanem primeru je sodišče pravilno ustavilo nepravdni postopek, ker stranke niso izpodbijale poteka meje, temveč so zatrjevale lastninsko pravico na sporni parceli, kar predstavlja lastninski spor.
VSL sklep II Cp 2648/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZNP · 17. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo pritožbo glede postopkovnih kršitev pri izvedbi dokaznega postopka in uporabi 77. člena SPZ.
VSL sklep I Cp 3325/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri določitvi meje po pravični oceni je sodišče upoštevalo lego in oblikovnost površine ter dosedanji način rabe spornega prostora.
VSL sklep II Cp 3247/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ureditvi meje med javnim dobrom in zasebnim zemljiščem kot primarni kriterij upoštevalo katastrsko mejo, da bi preprečilo nedovoljeno zmanjšanje obsega javnega dobra.
VSL sklep II Cp 4091/2010. — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno odločilo, da bo elaborat izdelan po pravnomočnosti sklepa, s čimer je stranki odvzelo možnost učinkovitega sodnega varstva zoper vsebino elaborata.
VSK sklep Cp 384/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sklep o ureditvi meje, ker ni ustrezno presodilo navedb o napakah v katastru in ni izvedlo predlaganih dokazov za ugotovitev dejanskega stanja meje med javno potjo in zasebnim zemljiščem.
VSL sklep II Cp 3470/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi meje med javno potjo in zasebnimi parcelami napačno izključno sledilo katastrskim mejam, ne da bi preverilo morebitne napake v katastru ali utemeljenost posegov v zasebno lastnino.
VSL sklep I Cp 2502/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi vrednosti spornega zemljišča v postopku ureditve meje presojalo ustreznost metodologije cenitve sodnega izvedenca glede na tržne kriterije.
VSL sklep II Cp 2493/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot podlago za ureditev meje uporabilo mejo, ki je bila vrisana v mejnem ugotovitvenem postopku v letu 1986.
VSL sklep III Cp 1078/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri določitvi vrednosti spornega zemljišča v postopku ureditve meje obrazložiti svojo oceno in opredeliti vrsto zemljišča (npr. stavbno ali kmetijsko), saj to vpliva na procesne pravice strank.
VSL sklep I Cp 221/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri ureditvi meje po zadnji mirni posesti upoštevati tudi posest pravnih prednikov, saj se kontinuiteta posesti ne prekine s prenosom lastništva na nepremičnini.
VSM sklep I Cp 937/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru mejo določilo po zadnji mirni posesti, ker nobena od strank ni uspela dokazati močnejše pravice do spornega mejnega prostora.
VSL sklep II Cp 42/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bila meja urejena na podlagi elaborata in soglasja vseh lastnikov, ki so se odpovedali pravici do vabljenja na mejno obravnavo.
Sodba X Ips 331/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za določitev meje po pravični oceni, saj bi to pomenilo nedopustno poseganje v mejo javne poti kot javnega dobra.
VSK sklep I Cp 1041/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče prve stopnje je nepravilno ugotovilo zadnjo mirno posest, ker ni raziskalo okoliščin nastanka spora in dejanske rabe spornega zemljišča v zahodnem delu meje.
VSK sklep I Cp 1398/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sklep o ureditvi meje, ker skica terenske meritve, ki je bila ključna za določitev mejne črte, ni bila priložena sklepu, zaradi česar je bila odločitev nejasna in nepreizkusljiva.
VSK sklep I Cp 360/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru mejo med točkami, kjer ni bilo mogoče ugotoviti močnejše pravice ali mirne posesti, določilo na podlagi pravične ocene ob upoštevanju obstoječe dovozne poti.
VSK sklep I Cp 1525/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru uredilo mejo tudi z zemljišči oseb, ki niso bile udeležene v postopku, poleg tega pa ni zagotovilo udeležbe vseh zainteresiranih oseb na narokih, kar predstavlja bistveno kršitev postopka.
VSK sklep I Cp 819/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru mejo določilo po zadnji mirni posesti, ker močnejša pravica na podlagi katastrskih podatkov ni bila izkazana.
VSK sklep I Cp 124/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je napačno določilo mejo zgolj na podlagi katastrske skice, ne da bi ugotavljalo dejansko stanje o pridobitvi lastninske pravice na spornem območju, kjer so v naravi stali objekti.
VSK sklep I Cp 1254/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče prve stopnje je zmotno enačilo zgolj uživanje oziroma posest nepremičnine z močnejšo pravico brez ugotavljanja zakonskih pogojev za priposestvovanje.
VSL sklep II Cp 3482/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila meja urejena na podlagi pisnega soglasja lastnikov, ki so se odpovedali pravici do vabljenja na ustno obravnavo, potem ko so bili seznanjeni s potekom meje in skico meritve.
Sodba U 1899/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrglo predlog za ureditev meje, ker je bila meja že določena v mejnem ugotovitvenem postopku, predlagateljica pa ni izkazala razveljavitve sporazuma ali spremembe okoliščin.
VSL sklep II Cp 624/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zakon o zemljiškem katastru ne ureja vprašanj lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, zato katastrska meja ni edino merilo za določitev lastniškega stanja v pravdi.
VSL sodba I Cp 2068/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da sklicevanje na katastrske podatke iz leta 1932 ne more nadomestiti dokazovanja priposestvovanja, če je predmet spora pravno razmerje lastništva na podlagi priposestvovanja.
Sodba II Ips 341/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je zmotno uredilo mejo brez celovite presoje kriterija zadnje mirne posesti, čeprav je bilo stanje uporabe poti in nasadov ob meji ves čas nespremenjeno.
VSL sklep II Cp 1442/93 — Višje sodišče v Ljubljani