ureditev meje med javnim dobrom in zasebnim zemljiščem
Sentenca
Pri ureditvi meje med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti kriterij zadnje mirne posesti ne pride v poštev, saj bi priznanje posesti na javnem dobrem pomenilo negacijo njegovega statusa. Sodišče mora mejo v takšnem primeru urediti izključno na podlagi kriterija močnejše pravice (77. člen SPZ). Ker na javnem dobru ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem (44. člen SPZ), posestno stanje na takšni stvari nima pravnih učinkov za določitev mejne črte.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da se pri meji med javnim dobrom in zasebno lastnino primarno upošteva katastrsko stanje, razen če so dokazane napake v katastru.
VSL Sklep II Cp 837/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo odločitev, ker je prvostopenjsko sodišče mejo med vodotokom (javno dobro) in zasebnim zemljiščem določilo na podlagi zadnje mirne posesti namesto na podlagi močnejše pravice.
VSL sklep II Cp 892/2009 — Višje sodišče v Ljubljani