ustavitev azilnega postopka
Sentenca
Azilni postopek se s sklepom ustavi, če se prosilec za azil brez predhodnega opravičila ne odzove vabilu na zaslišanje ali ustno obravnavo (42. člen Zakona o azilu). Takšna procesna posledica nastopi, ker se šteje, da je prosilec svojo prošnjo umaknil, s čimer izgubi interes za nadaljnje odločanje o njegovi vlogi.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v pritožbeni fazi upravnega spora azilni postopek ustavilo na podlagi izpiska iz uradne evidence o samovoljni zapustitvi azilnega doma, ki se šteje za umik prošnje.
Sodba in sklep I Up 1599/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru uporabilo institut ustavitve postopka zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma.
Sodba in sklep I Up 1521/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila ustavitev postopka pravilna, ker se tožnik ni odzval na pravilno vročeno vabilo na zaslišanje.
Sodba I Up 845/2005 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka ni imela podlage za ustavitev postopka, ker ni izkazala ponovnega poskusa vročitve vabila in ker prosilec ni bil ustrezno poučen o načinu opravičevanja izostanka.
sodba in sklep U 77/2005 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik v tožbi ni postavil trditve, da azilnega doma ni zapustil, niti ni ponudil dokazov o svojem trenutnem prebivališču, kar je vplivalo na razporeditev dokaznega bremena.
sodba in sklep U 576/2004 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila ustavitev postopka zakonita, ker je prosilec zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil v roku treh dni, kar je povzročilo izbris iz evidence prosilcev.
Sodba I Up 1506/2003 — Vrhovno sodišče